Blues za Havano

Blues za Havano režiserja in scenarista Benita Zambrana je zgodba o Ruyu in Titu, dveh mladih Kubancih z istimi sanjami: postati glasbena zvezda. Dilema in skušnjava, ki prideta s ponudbo o snemanju plošče zunaj države, spremenita njuni življenji in vplivata na odnose s svojci in prijatelji. Blues za Havano je lepa prispodoba dostojanstva, prijateljstva in ljubezni, kjer se prepletata smisel za humor in čustva.

Film je bil uspešen na mnogih filmskih in glasbenih festivalih (Cannes, Hohaiyan, Rio de Janeiro, Toulouse Cinespaña, Beauvais Film Festival, Flanders International Film Festival, Arras Film Festival), med drugim je prejel dve goyi (montaža, glasba), za dve pa je bil nominiran (režija, produkcija).

O vsebini

Tito (Roberto Sanmartín) živi z babico, veliko damo kubanske glasbe. Ruy (Alberto Joel García) živi z materjo svojih dveh otrok, Caridad (Yailene Sierra), mlado žensko, ki družino preživlja z ročnimi izdelki. Oba sta mlada nadarjena glasbenika. Nekega dne ju odkrije par španskih producentov in jima ponudi snemanje plošče v tujini. Tito in Ruy se nenadoma znajdeta pred dilemo. Ali sta pripravljena zapustiti ljubljene, da bi uresničila svoje sanje?

Pet let po svojem zadnjem uspehu se Benito Zambrano vrača na velika platna z zgodbo o ljubezni, družini in prijateljstvu. Živahna kubanska glasba je podlaga komedije o čustvih, ki bi se lahko dogajala kjer koli na svetu.

O filmu

Blues za Havano pripoveduje o Kubi in predvsem o čustvih. Človeški odnosi so bili vedno rdeča nit filmov Benita Zambrana. Kuba je le prizorišče, pretveza za odgovore na tako splošna vprašanja, kot so prijateljstvo, ljubezen, družina, strahovi, želja po uspehu. "To ni lahkotna komedija, ampak komedija o čustvih", pojasnjuje Zambrano. "Kuba je dežela čustev, je vesela, dinamična, v vseh stvareh najde nekaj veselega, kar pa zadeva glasbo... Ali sploh obstaja na svetu kakšen kotiček, ki bi bil bolj glasben od Kube? Nemogoče bi si bilo predstavljati Kubo v tišini, brez enega samega akorda, brez enega samega inštrumenta."

Po režiserjevih besedah je BLUES ZA HAVANO film, poln življenja, ki prekipeva od energije in čustev. Za producenta, Antonia Péreza, je to moderna zgodba o ljubezni, glasbi in prijateljstvu. Zato se bodo gledalci po vsem svetu lahko poistovetili s filmom, z njegovimi junaki, ki trpijo, jočejo, se smejejo, jih obhajajo skušnjave, dvomi...

O snemanju

Blues za Havano so začeli snemati 18. maja 2004, snemanje pa so končali 1. avgusta 2004. V celoti so ga posneli na Kubi, večinoma v Havani in nekaj malega v Cienfuegosu, na skoraj 50 prizoriščih. Režiser in producenti so iskali še neizkušene igralce, in na avdicijo se je prijavilo več kot šeststo ljudi. "Iskali smo nove obraze. Večina igralcev v filmu je začetnikov. Zelo težko jih je bilo najti, saj na Kubi ni igralskih agencij ali baz s podatki o igralcih, tistih, ki so to že, in tistih, ki si to šele želijo postati", dodaja režiser.

O režiserju

Benito Zambrano Tejero (režiser in scenarist) se je rodil v Lebriji, v Sevilji, 20. marca 1965. Študiral je dramsko umetnost. Zelo kmalu sta ga pritegnila režija in pisanje scenarijev. Njegovi začetki segajo v svet gledališča in televizije. Med letoma 1987 in 1990 je sodeloval pri kratkometražnih MELLI, UN NIÑO MAL NACIDO, ¿QUIÉN SOY YO?, LA ÚLTIMA HUMILLACIÓN in LA MADRE. Leta 1991 je posnel dokumentarno dramo ¿PARA QUÉ SIRVE UN RÍO?.

Leta 1992 je odpotoval na Kubo in dve leti študiral na havanski Mednarodni šoli za kino in televizijo. Naučil se je snemati s filmsko kamero in je sodeloval pri različnih projektih. Leta 1993 je napisal scenarij za 27-minutni dokumentarec LOS QUE SE QUEDARON, ki je na mednarodnih filmskih festivalih prejel kup nagrad. Pred tem je bil režiser in scenarist kratkega TRES MINUTOS PARA LA FAMA.

Njegov prvi kratkometražni je bil EL ENCANTO DE LA LUNA LLENA, za katerega je napisal scenarij in ga tudi režiral. Film je bil večkrat nagrajen. Takrat je že imel napisana scenarija za SOLAS in BLUES ZA HAVANO z delovnim naslovom ČRNO.

Zambrano se je vrnil v Španijo in začel iskati producenta za SOLAS. K sodelovanju je povabil Antonia Péreza, andaluzijskega producenta, ki ga je spoznal na filmskem festivalu v Havani. Pérez se je vabilu odzval in film finančno podprl. SOLAS je postal uspešnica leta in bil večkrat nagrajen, med drugim z nagrado občinstva na berlinskem festivalu in s petimi goyami, nekakšnimi španskimi oskarji, ter bil razglašen za enega najboljših filmov desetletja.