Film distribucije Blitz Film & Video Distribution

Apokalipto

Apocalypto akcijska pustolovščina Filma zaradi eksplicitnih prizorov nasilja ne priporočamo mlajšim od 16 let. Nihče ne ubeži usodi.
 
Na sporedu od: 4.1.2007, Kolosej Koper
4.1.2007, Kolosej Ljubljana
4.1.2007, Kino Komuna
4.1.2007, Kolosej Maribor
4.1.2007, Kolosej Celje
18.1.2007, Kolosej De Luxe Kranj
 
Dolžina: 2h 19min / 139min Leto: 2006 Država: ZDA Scenarij: Mel Gibson in Farhad Safinia Režija: Mel Gibson Igrajo: Rudy Youngblood, Raoul Trujillo, Gerardo Taracena, Mayra Serbulo, Dalia Hernandez
 
Povezavi: uradna stran, IMDB Napovednik: Apple.com
Oskarjev nagrajenec Mel Gibson, ki nas je v kinih nazadnje šokiral s krvavim Kristusovim pasijonom in ki je režiral in tudi igral v filmih Pogumno srce in Mož brez obraza, nas tokrat želi podučiti o vzrokih za propad veličastne civilizacije Majev. S pomočjo mladeniča Jaguarja, ki ga majevski bojevniki ujamejo in namenijo žrtvovanju bogovom, spoznamo nekdaj mogočno kulturo, ki so jo zanemarjanje okolja, verska obsedenost s krvavimi obredi in ustrahovanje vladarjev, pripeljali na rob propada.

Opozorilo: Filma zaradi eksplicitnih prizorov nasilja ne priporočamo mlajšim od 16 let.

O produkciji

"Velike civilizacije ni mogoče osvojiti od zunaj,
dokler se ni sama uničila od znotraj."
W. Durant

Oskarjevec Mel Gibson (Kristusov pasijon, Pogumno srce) je ustvaril Apokalipto - presunljivo mitsko akcijsko pustolovščino, postavljeno v turbulentno obdobje skrivnostnega konca veličastne majevske civilizacije. Človek, čigar idilično eksistenco brutalno zmoti nasilna osvajalska sila, se znajde na nevarnem potovanju v svet, ki mu vladata strah in zatiranje ter kjer ga čaka grozljiv konec. Opogumljen z močjo ljubezni do ženske in družine bo naredil vse za vrnitev domov in obrambo svojega načina življenja.

S čustvi nabit, razburljiv in provokativen film obuja v življenje svet iz davne preteklosti, kakršnega na platnih še nismo videli, hkrati pa je zelo aktualen za sodobno družbo. Posneli so ga v Catemacu - v enem zadnjih ohranjenih območij deževnega gozda v Mehiki - in v Veracruzu, igralci pa so izključno iz vrst ameriških domorodcev.

Med ustvarjalci filma so še z oskarjem nagrajeni direktor fotografije Dean Semler (Pleše z volkovi), scenograf Tom Sanders (Reševanje vojaka Ryana, Pogumno srce) in montažer John Wright (Hitrost, Kristusov pasijon), oba sta bila že dvakrat nominirana za oskarja, ter oskarjevski skladatelj James Horner (Titanik, Čudoviti um).

Legenda, ki se začne, ko se konča civilizacija

"Pazi se teme dneva. Pazi se človeka, ki prinese jaguarja ... kajti on te bo vodil h koncu."
iz filma Apokalipto

Mogočno kraljestvo Majev je v Ameriki vladalo več kot tisoč let. Ustvarilo je velika mesta, visoke piramide ter izjemne kulturne in znanstvene dosežke. V nekem zgodovinskem trenutku pa se je ta svet porušil. Za njim je ostalo le nekaj z rastlinjem pokritih piramid v džungli in velika skrivnost. Petsto let po propadu majevske civilizacije je režiser Mel Gibson ustvaril sodobno filmsko pustolovščino, ki se razkriva kot brezčasen mit o posameznikovem trudu, da bi v svetu na robu propada rešil tisto, kar mu pomeni največ.

Gibsona so vedno privlačile epske zgodbe. Čeprav je kariero začel kot karizmatični zvezdnik v filmih, kakršni so akcijski triler Nori Max in priljubljena serija Smrtonosno orožje, je zaslovel predvsem kot režiser, ki ljubi intenzivno pripovedovanje zgodb. V filmu Pogumno srce je prepletel zgodovino, romanco, akcijo in dramo. Film je bil nominiran za deset oskarjev in jih pet tudi osvojil, med drugim za najboljši film in najboljšega režiserja.

Na krilih tega uspeha se je Gibson lotil novega drznega podviga. Njegov tretji film je bil Kristusov pasijon, raziskava o zadnjih dvanajstih urah Jezusovega življenja v filmu, ki je tej večni zgodbi dodal brezkompromisni realizem in surove emocije. Film je bil svetovna uspešnica, kakršne še ni bilo, in je za vedno spremenil obraz Hollywooda.

Le malokdo si je lahko predstavljal Gibsonov naslednji korak - film o eni najbolj skrivnostnih in najprivlačnejših civilizacij v zgodovini. Posnel je izviren in napet triler, katerega veličastne podobe in čiste emocije zagotavljajo filmsko izkušnjo, kakršne še ni bilo. Po Kristusovem pasijonu je Gibson med filmskim občinstvom zaznal rastočo lakoto po filmih, ki bi bili razburljivi in zabavni, hkrati pa bi oblinstvu dali nekaj več. "Mislim, da si ljudje res želijo videti velike zgodbe, ki jim nekaj povedo na emocionalni ravni in se jih dotaknejo na duhovni ravni," je povedal Gibson. Nenaden propad starodavne majevske civilizacije ga je tako fasciniral, da si je zamislil zgodbo, postavljeno v to skrivnostno kulturno okolje.

Sprva je vedel le to, da želi ustvariti film, s katerim se ne bo moglo nič primerjati, film, v katerem mora človek vse postaviti na kocko. "Hotel sem posneti akcijsko pustolovščino na visokih obratih," se spominja. "Privlačila me je ideja, da bi večino zgodbe povedali vizualno in tako gledalce zadeli tam, kjer so nezavedno in emocionalno najbolj dojemljivi." Svoje ideje je zaupal scenaristu Farhadu Safinii. Skupaj sta začela raziskovati drzno idejo, da se bi zgodba odvijala v obdobju konca vladavine Majev. Safinia, ki je potoval po Jukatanu, je Gibsonu opisal svoja popotniška doživetja in scenarij je začel nastajati. "Zgodba je kar sama vodila naprej je bila razburljiva že med pisanjem," je povedal Safinia.

Med pisanjem sta se zatopila v fascinantno zgodovino Majev. Mesece sta prebirala majevske mite o kreaciji in destrukciji, vključno s svetimi besedili prerokbe, znane pod imenom Popul Vuh. Poglobila sta se v najnovejša arheološka odkritja in teorije o propadu te civilizacije, nato pa sta si šla starodavne majevske kraje ogledat še na lastne oči.

Gibson se spominja: "Stal sem na vrhu svetišča El Mirador v Gvatemali, v edinem ohranjenem deževnem gozdu v državi, in videl ostanke 26 mest mogočne civilizacije."

Scenaristoma je pomagal dr. Richard Hansen, svetovno znani arheolog in izvedenec za Maje. "Poskrbel je za to, da ima zgodba poleg domišljijskih tudi avtentične dimenzije," je povedal Gibson. Prav Hansen je Gibsonu in Safinii razkril skrivnosti, ki so ju najbolj navdušile. Pomagal jima je razumeti, kako je lahko takšna družba razpadla, potrdil pa je tudi njune slutnje o vzporednicah med propadom majevske družbe in sodobnim svetom.

"Želela sva spoznazti vzroke vzpona in padca Majev," je povedal Safinia. "Arheologi in antropologi so prepričani, da so bile težave Majev nenavadno podobne tistim, s katerimi se danes srečuje naša civilizacija, zlasti kar se tiče uničevanja okolja, ekscesne potrošnje in politične korupcije." Gibson je dodal: "Skozi zgodovino so bili znanilci padcev civilizacij vedno enaki. Ves čas nama je prihajalo na misel, da se stvari, ki so napovedovale konec majevske civilizacije, dogajajo tudi danes. Gre za večno ponavljanje istih ciklov. Ljudje imajo modernega človeka za razsvetljenega, v resnici pa smo podvrženi istim silam."

Bolj kot sta se scenarista poglabljala v majevsko kulturo, lažje sta razvijala osrednji lik - Jaguarja Pawa. Njegova zgodba je zgodba navadnega človeka, ki je prisiljen v junaška dejanja. Ko se film začne, je mladi oče in obetajoč mladenič, ki ga morda čaka vloga vodje v idilični vasici tradicionalnih lovcev. V enem samem trenutku pa njegov svet razpade, saj ga ugrabijo in odpeljejo v veliko mesto. Tam izve, da bo žrtvovan bogovom, ker je območje napadla huda lakota. Jaguar se poda na adrenalinsko dirko, da bi rešil vse, kar mu je drago.

eprav je osrednji lik živel pred več stoletji, je bila zgodba o Jaguarjevem dozorevanju in boju za rešitev družine sodobnim scenaristom blizu. "Sebe mora zanemariti, ker se bori za nekaj veliko večjega," je povedal Gibson. Jaguarjeva bitka je tako epska zato, ker je tisto, proti čemur se bori, tako ogromno: "Ključni zlikovec v filmu ni oseba, temveč strah. Izkušnjo strahu imamo vsi, zato se lahko s tem vsak identificira."

Za Gibsona in Safinio so bile teme človekovega truda, da bi živel v sozvočju z naravo, skorumpiranih družb, družinske ljubezni in žrtvovanja za druge temelj, na katerem sta zgradila Jaguarjevo vznemirljivo potovanje. Želela sta ustvariti zgodbo, ki se premika tako hitro in zareže tako blizu kosti, da občinstvo vse njene dimenzije dojame šele kasneje.

V jedru Apokalipta sta intenzivno gibanje in pripovedovanje zgodbe s pomočjo močnih vizualnih podob. "Od trenutka, ko se zgodba začne, je platno polno gibanja," je pojasnil Gibson. "V vsakem prizoru se kamera ves čas premika, in znotraj vsakega gibljivega posnetka je vedno še nekdo ali nekaj, kar se prav tako premika."

Ko sta končala scenarij, so vse dialoge prevedli v jezik yucatec, majevski dialekt, ki ga danes govorijo na polotoku Jukatan. Gibson je bil prepričan, da bo to gledalce posrkalo v upodobljeni svet, podobno kot uporaba avtentičnih jezikov v Kristusovem pasijonu. "Menim, da tuji jezik gledalcem omogoči, da popolnoma izključijo lastno realnost in se vključijo v svet, ki ga prikazuje film," je povzel Gibson. "Še bolj pomembno pa je to, da smo na ta način poudarek prestavili na vizualne podobe, ki so nekakšen univerzalni jezik srca."

Maje igrajo Maji

"Ko pade drevo, pade tudi zvezda. Ko bo izginil gozd, bomo izginili tudi mi."
sodobni majevski starešina Chan Kin

Ko se je pripravljal na uresničitev svoje vizije Apokalipta, se je Mel Gibson zavedal, da bo potreboval igralce, ki bodo film napravili popolnoma prepričljiv. Odločil se je, da bo uporabil samo avtentične obraze in igralce, ki so gledalcem še neznani. "Zgodba je tako veliko bolj prepričljiva, saj nimate nobenih referenčnih točk za igro, ki jo gledate," je komentiral. "Ampak to nikakor ne pomeni, da ne boste videli odličnih igralcev."

Ustvarjalci filma so prečesali Mehiko, ZDA, Kanado in države Srednje Amerike, da so nabrali dovolj igralcev srednjeameriškega videza. Trije igralci prihajajo iz Kanade, dva iz Združenih držav, ostali pa iz Mehike in drugih delov Srednje Amerike. Več kot 700 statistov je upodobilo množico Majev, sestavljeno iz pripadnikov različnih razredov. Nekateri izmed mlajših igralcev, ki prihajajo iz izoliranih indijanskih skupnosti, pred snemanjem še nikoli v življenju niso videli hotelske sobe. "Večina igralcev še nikoli ni sodelovala pri filmu," je povedal Gibson, "in prav je tako, saj smo hoteli ujeti primarne instinkte in naravne odzive, ki so po mojem mnenju najbolj iskreni. Hotel sem, da je vse videti avtentično in prepričljivo."

Gibson je za izbiranje igralcev najel Carlo Hool. Avdicije so bile nenavadne. "Igralci so morali biti telesno v odlični formi, s telesi atletov oziroma plesalcev, in imeti veliko kondicije," pojasnjuje Carla. "Pomemben del avdicij je bil preizkus, kako se posamezniki gibajo in kako tečejo. Nato smo jim brali majevsko poezijo. Poudarek ni bil na igralskih izkušnjah, temveč na videzu, gibih in duši."

Za vlogo Jaguarja Pawa je Gibson potreboval igralca, ki mu bodo gledalci sledili na potovanju, polnem presenečenj. Po številnih avdicijah je odkril Rudyja Youngblooda, ki izhaja iz ljudstev Comanche, Cree in Yaqui. Apokalipto je njegov igralski debi. Youngblood je plesalec plesa pow-wow, pevec in umetnik, pa tudi uveljavljen atlet in boksar. Zaradi svoje fizične pojavnosti in naravne izraznosti je bil popolna izbira za vlogo moškega, ki hiti, da bi rešil svoje življenje, svoje ljubljene in gozd, ki je bil vedno njegov dom. "Rudy ima v sebi neko nedolžnost, pa tudi neverjetno moč," je povedal Safinia.

Čeprav Jaguar Paw živi v starodavni kulturi, se je Youngblood takoj vživel v njegovo vlogo. "Jaguar Paw mi je zelo podoben," je povedal. "Živiva v različnih zgodovinskih obdobjih, toda načeloma sva ista oseba. Jaguar je močan. Raje daje kot sprejema. Ljubi svojo družino. Ima spoštljiv odnos in se skozi zgodbo nauči premagati strah. To sem se naučil tudi jaz v svoji kulturi." Youngblood je lahko zahvaljujoč svoji kondiciji in atletsko izklesanemu telesu kar sam opravil večino kaskaderskega dela, tudi v prizoru prostega pada z vrha besnečega slapa in v dih jemajoči sekvenci, ko Jaguarja lovi jaguar. "Rudy je najčistejši atlet, kar sem jih kdaj videl," je komentiral koordinator kaskaderjev Mic Rodgers. "Če ne bi bil igralec, bi lahko bil kaskader." Youngblood je na to pripomnil: "Film je dih jemajoč in nekateri prizori so bili skrajno razburljivi. Ves čas je bilo veliko adrenalina; neprestana akcija, veliko bolečin in strahu, toda Jaguar Paw je sposoben vse to premagati."

Vlogo bojevnika Zera Wolfa, ki lovi Jaguarja Pawa, je Gibson zaupal Raoulu Trujillu iz New Mexica, ki je uveljavljen igralec, plesalec in koreograf. Trujillove voditeljske sposobnosti in njegova ranljiva, očetovska plat so Gibsona prepričali, da je pravi za vlogo, ki presega klasični črno-beli lik zlikovca. Trujilla so z ličenjem zelo spremenili. "V resnici je zelo lep moški, zato smo ga morali pogršati," je pripomnil Gibson. "Napravili smo ga bolj strah vzbujajočega." Trujillo je povedal tako: "Ko sva se prvič srečala, mi je rekel: ‘Ti si Zero Wolf.’ Takrat še nisem vedel, kdo je Zero Wolf. Toda ko so mi nadeli kostum in ličila, sem res postal Zero Wolf. Bilo je tako, kot je rekel Mel: ‘Ni ti treba biti strašljiv. Si že strašljiv.’"

Pri vlogi Zera Wolfa je hotel Trujillo poudariti, da ta lik ni nujno zloben. "Zero Wolf je brezčasni lik, ki je obstajal v vseh kulturah," pravi. "Jaguarja zvleče skozi korake, ki jih mora napraviti, da lahko postane upanje za sedanjost in prihodnost človeštva. Želel sem, da je kompleksen kot nekdo, ki mora opraviti neko nalogo in jo tudi opravi. Veliko energije sem vložil v razvoj lika, ki ne temelji na zlu, temveč v dejstvu, da opravlja svojo dolžnost."

Številne druge vloge v Apokaliptu so odigrali novinci, ki so ustvarjalce filma navdušili z edinstvenimi kombinacijami klasičnega videza in barvitih osebnosti. V vlogi nepotrpežljivega bojevnika Snakea Inka blesti Rodolfo Palacios, igralec iz Mexico Cityja, ki so ga angažirali zaradni njegove edinstvene sposobnosti, da je na svež način videti strašljiv. Palacios je vsak dan po sedem ur sedel v maski, da so mu ustvarili kompleksne obrazne in telesne tetovaže, ki ga delajo tako strašljivega. Ni bilo lahko, toda Palacios je bil vedno znova navdušen nad tem, kako velikodušen je bil Gibson do svoje raznolike in neizkušene igralske ekipe: "Vedno nas je spraševal za mnenje o scenariju, likih in celotnem procesu."

Eden najbolj duhovitih likov v filmu je Blunted. Igra ga Jonathan Brewer, ki prihaja iz kanadskega rezervata Blood, kjer v šoli poučuje svojo kulturo. Brewerjeva impresivna velikost in hkrati nežna duša sta Gibsona prepričala, da mu je zaupal vlogo. Brewer je v komičen lik želel vključiti pristno človečnost. "Večkrat sem prebral scenarij, da sem ugotovil, kdo je Blunted. O liku sem se pogovarjal z Melom in drugimi igralci. Nastal je lik, v katerega se lahko vsi vživimo - veliki nežni mož, ki vedno nastrada," je povedal igralec.

Močnega visokega svečenika majevskega mesta igra Fernando Hernandez, pravi Maj iz mehiškega Chiapasa, ki trenutno živi v Kanadi, kjer opravlja zdravilske obrede. Hernandez je pred kratkim igral tudi v filmu Darrena Aronofskega The Fountain. Kot Maj se je čutil še posebej povezanega z velikimi temami filma. "Verjamem, da je pomembno ostati v ravnotežju. Film prikazuje, kaj se zgodi, ko se ravnotežje poruši," je povedal. "Kot ljudje smo vedno odgovorni za to, da se trudimo ustvarjati družbo, ki ohranja ravnotežje."

Med ostalimi majevskimi igralci v filmu so še Old Storyteller, ki zabava vaščane s pripovedovanjem mitov in zgodb ob ognju. Za to kratko, a pomembno vlogo je Gibson izbral pravega majevskega pripovedovalca zgodb, ki so ga odkrili v vasici na Jukatanu.

Številne igralce so odkrili po naključju. Lik Moneya Jawa igra Carlos Ramos - priseljenec iz El Salvadorja, ki je v Santa Monici na ulici prodajal sok, nato pa so ga videli plesati na mestni promenadi. Naslednje veliko odkritje je sledilo, ko so ustvarjalci filma prvič zagledali osupljivi obraz Dalie Hernandez, plesalke in študentke v Veracruzu. S svojimi klasičnimi potezami je bila popolna podoba Jaguarjeve lepe in podjetne žene Seven. Med ostalimi igralci v Apokaliptu so še plesalci, pantomimiki, akrobati, gimnastiki, cirkusanti, ulični in gledališki igralci, glasbeniki in celo osnovnošolski učitelj iz Cancuna.

"Osupljivo je, da je Melu uspelo ustvariti ta epski film z neprofesionalnimi igralci," je rekel izvršni producent Ned Dowd. "Bil je potrpežljiv, pogosto je še sam igral prizore z in za igralce. Lepo je bilo videti njegovo neutrudno predanost ekipi."

Film v jeziku Majev

"Prava kreativnost se pogosto začne tam,
kjer se konča jezik."
Arthur Koestler

Pri Apokaliptu se je Mel Gibson srečeval s številnimi izzivi. Ne samo da je delal z ekipo neprofesionalnih igralcev - novincev, ki so govorili različne jezike, temveč je želel, da v filmu vsi govorijo majevski dialekt yucatec. Gre za jezik, ki ga danes govorijo na polotoku Jukatan, izven njega pa je ta jezik le redkokdo slišal, kaj šele da bi ga govoril.

Čeprav je v filmu večji poudarek na močnih vizualnih podobah kot na dialogih, je bilo zelo pomembno, da se igralci naučijo pristnega jezika. Rudy Youngblood je povedal: "Gre za vprašanje spoštovanja, saj nismo upodabljali samo posameznih likov, temveč način življenja celega ljudstva. Razumevanje njihove kulture in jezika je bilo zato zelo pomembno."

Rojeni govorci jezika Yucatec so pet tednov učili igralce pravilne izgovarjave in naglaševanja, kar je bil za vse velik izziv. Jonathan Brewer je povedal: "To je zelo težek jezik, saj vsebuje veliko pokanja in tleskanja z ustnicami in jezikom. Poleg tega sem jaz moral govoriti še skozi zobno protezo!"

Igralcem so razdelili MP3 predvajalnike, da so lahko neprestano poslušali svoje stavke, dokler jim niso zveneli domače. Jezikovni trenerji so bili med snemanjem ves čas prisotni, da so nadzorovali izgovarjavo in skrbeli za potrebne popravke, pa tudi za prevajanje dodatnih dialogov, ki so se jih je Gibson spomnil naknadno.

Jezikovnim učiteljem je bila všeč Gibsonova pripravljenost, da globalni filmski hit posname v njihovem lokalnem jeziku. "Apokalipto bo imel velik vpliv na moje majevske brate, zaradi ponosa in ljubezni do naše kulture, naših korenin, našega jezika in naših prednikov," je povedal Hilario Chi Canul, eden izmed majevskih jezikovnih učiteljev, čigar priimek po naključju pomeni "varuh jezika."

Za Gibsona pa pravi vpliv Apokalipta tiči v nekem drugem jeziku, jeziku, ki združuje ljudi po vsem svetu: to je jezik vizualnega, katerega vpliv seže daleč onkraj besed.

Potovanje v džunglo

"Najprivlačnejša luna je vzšla nad gozdom."
iz starodavne majevske pesmi

Preden se je odpravil v mehiško džunglo, si je Mel Gibson jasno predstavljal, kaj želi ustvariti: nič manj kot učinek časovnega stroja. "Želel sem, da so gledalci del tistega časa in da ni niti sledu o 21. stoletju, hkrati pa da film teče hitro in sodobno," je povedal. Vedel je, da bo potreboval nadarjeno in prilagodljivo tehnično ekipo, zato je zbral številne oskarjevce.

Za začetek je ekipa poiskala lokacije s pristnim vzdušjem džungle. Preiskali so Mehiko, Gvatemalo in Kostariko, pri tem pa so se srečali z velikimi težavami. Presenečeni so bili, kako malo deževnega gozda je ostalo na ameriških tleh. "Res te pretrese," je rekel Gibson. "Velika sramota je, kako ti gozdovi izginjajo, po hektar na minuto. Na srečo smo na koncu le našli čudovit deževni pragozd v Mehiki, ki je postal naša džungla."

Zelo gost gozd s prepletenimi vejami in visokimi krošnjami, ki je za zgodbo ključnega pomena, so našli v mehiškem Catzemacu. Gre za enega zadnjih ohranjenih deževnih pragozdov v Mehiki, lokalno prebivalstvo ga imenuje preprosto "La Jungla." Na ogromnem samotnem polju sladkornega trsa v Boqueronu blizu Veracruza pa je ekipa zgradila celo majevsko mesto, pravi metropolis od temeljev do vrha. Uporabljali so predvsem lokalno delovno silo, s tem pa so ustvarili nova delovna mesta in pomagali lokalnemu gospodarstvu.

Da bi Akopalipto dobil želeni visokooktanski videz, v katerem kamera hitro in gladko drsi skozi majevsko džunglo, je Gibson angažiral snemalca Deana Semlerja, ki je bil za svoje dosežke pri filmu o ameriških domorodcih Pleše z volkovi nagrajen z oskarjem. Gibson je želel nekoga, ki je pripravljen tvegati in sposoben drznega gibanja kamere. "Potreboval sem nekoga, ki je sposoben izpeljati moje ideje, hkrati pa ima tudi svoje," je povedal.

Po intenzivnih debatah sta se Gibson in Semler odločila, da bosta Apokalipto posnela v digitalni tehniki. Novi Panavisionov snemalni system Genesis™ je Semlerju omogočil mobilnost in možnost snemanja v ekstremnih vremenskih razmerah - ob močnem deževju in vetru, ekstremni vročini in debelem blatu. "V Apokaliptu gre za dirko, zato smo hoteli poudariti hitrost. S to kamero nam je odlično uspelo," je povedal Semler.

Kamera je omogočila tudi uporabo naravnih virov svetlobe in snemanje v polmraku krošenj pragozda, kjer je svetlobe ob popoldnevih včasih dramatično malo. Tudi nočne prizore so lahko posneli z veliko natančnostjo, pri tem pa so uporabljali samo svetlobo ognjev v vasi. "Rezultat so čudovito lepi prizori," je pripomnil Semler. "Pri tem filmu sem lahko šel dlje, kot sem šel kdajkoli prej. Kreativne možnosti so bile res fenomenalne."

Z neverjetnimi kreativnimi možnostmi se je srečeval tudi scenograf Tom Sanders, dvakratni oskarjevski nominiranec, ki je pred tem že sodeloval z Gibsonom pri filmu Pogumno srce, med njegovimi referencami pa so številni epski filmi, na primer Reševanje vojaka Ryana in Drakula. Pri Akopaliptu je bila njegova naloga, da obudi v življenje izgubljeni svet pristnih vasic in ekstremno razkošnih kraljestev.

Naloge se je lotil tako, da je raziskal majevsko arhitekturo in gradbene tehnike obrambnih zidov, piramid, trgov in spomenikov. S pomočjo dr. Hansena je preučil majevsko orodje, orožje in tkanine. "Vse, kar vidite v filmu, smo napravili na roke," je povedal.

Ker slike in pisni viri prikazujejo samo življenja majevskih veljakov, življenje prebivalcev majevskih vasi ostaja neznanka. Zato je na tem mestu Sanders uporabil domišljijo: "Zanimiva se mi je zdela ideja, da bi bile koče podobne gnezdom. V vasi je vse zelo zaobljeno in organsko, v nasprotju z oglatimi kamnitimi stavbami majevskega mesta."

Na oblikovanje prizorišč je vplivalo tudi Jaguarjevo popotovanje. "Zaradi vertikalnosti gozda sem hotel ustvariti strukture, ki omogočajo, da vidiš skozi stene hiš, ko je vas napadena," je povedal Sanders. "Hiše smo dvignili, tako da lahko vidiš samo bežeče noge. S tem smo dobili strašljivo kaotična gledišča za pogled na napadene ljudi."

Vrhunec Sandersovega dela pa je bila konstrukcija veličastnega mesta, ki se zaradi suženjstva, lakote in panike spremeni iz centra moči v kraj kaosa. Najprej je napravil štirimetrski model, da si je lažje predstavljal, kako bo prizorišče videti iz različnih snemalnih kotov. Najel je več gradbenih ekip, kiparjev, slikarjev, vrtnarjev in lokalnih delavcev, da so model prenesli v naravno velikost. Piramide, ki so jih zgradili, so navdihnile tiste pri Tikalu. Dr. Hansen je komentiral: "Uspelo jim je oživiti preteklost, kot je uspelo le redkim filmom."

V drugem delu snemanja so prizorišču dodali atmosfero propadanja. "Vse, kar smo prej posadili, smo nato uničili," je povedal Sanders. "Predpostavka je bila, da ljudstvo žrtvuje ljudi božanstvom zaradi suše. Hoteli smo pokazati uničeno okolje, ki je pripeljalo do tega."

K temu vtisu so pripomogli tudi kostumograf Mayes Rubeo ter mojstra maske Aldo Signoretti in Vittorio Sodano. Liki so z njihovo pomočjo postali zelo prepričljivi - od vaščanov z ušesnimi protezami in pokvarjenimi zobmi do veljakov in svečenikov z bogatim nakitom in oblačili. Rubeo je zbral 52 ljudi, ki so izdelali oblačila in nakit. Namesto težkega in dragega žada so uporabili podobne materiale, namesto peres skoraj izumrle ptice quetzal pa fazanje perje. Navdih za tkanine in vzorce so našli pri sodobnih majevskih skupnostih.

Tristočlanska mednarodna ekipa frizerjev, lasuljarjev in maskerjev se je ukvarjala tudi s tetoviranjem, poslikavami teles in ustvarjanjem navideznih ritualnih brazgotin. Številni liki v filmu so tako kompleksni, da so njihov videz vsako jutro pripravljali po štiri ure. Pri Snakeu Inku, ki je poln brazgotin in tetovaž, je cel postopek trajal kar sedem ur.

Maskerji so morali ustvariti tudi nekaj nenavadnih telesnih deformacij, ki so bile pri Majih indikatorji statusa. Vsi igralci in statisti so si morali nadeti silikonske podaljške usešnih mečic, preluknjane s kamni in kostmi, kakršne so bile zaščitni znak starodavnih Majev. Podobna majevska praksa je bilo deformiranje lobanj. Novorojenčkom so nekaj dni po rojstvu na čelo pritrdili posebni deščici, da so glave dobile značilno podolgovato obliko. Da bi bili videti podobno, so si igralci pobrili lase na čelu in nosili lasne vložke.

Spektakularna prizorišča, prepričljivi kostumi in maska, uporaba digitalne tehnike ter lepota in nevarnost džungle so ustvarili intenzivno vizualno podobo filma. "Vse smo hoteli narediti karseda resnično in prepričljivo," je povedal Gibson. "Prepričan sem, da ima film pomembno sporočilo; če ga poda na presunljiv, razburljiv način, pa še toliko bolje."

Kdo so bili Maji in kaj se je zgodilo z njimi

"To so dnevi velike žalosti. Zemlja je žejna.
Strašna bolezen je napadla naša polja."
iz filma Apokalipto

Apokalipto je prva velika hollywoodska akcijska pustolovščina, postavljena v okolje srednjeameriške majevske kulture. Sodobni arheologi se po detektivsko prebijajo skozi skrivnosti, da bi našli odgovor na vprašanja o legendarnih piramidah, pokopanih mestih in zanimivih predmetih, ki so ostali za Maji. Čeprav so bili nekoč ena najmogočnejših civilizacij v Ameriki, jih niti bogastvo niti moč nista mogla rešiti pred družbenim uničenjem.

Velika domovina Majev je nekoč segala čez pet današnjih držav: Mehiko, Gvatemalo, Belize, Honduras in El Salvador. Cvetela je v treh obdobjih: predklasičnem, klasičnem in postklasičnem, vse od 2400 pred Kristusom do 15. stoletja našega štetja. Vemo, da so bili napredna družba, ki je ustvarjala vrhunske umetniške stvaritve, obvladala matematiko, iznašla lastno pisavo in se odlično spoznala na astronomijo. Maji so bili tudi spretni kmetje, obrtniki in arhitekti, ki so v deževnih gozdovih gradili veličastna mesta. Vemo pa tudi to, da so izvajali brutalne obrede in povzročali vojne ter da je njihova kompleksna družba nazadnje nazadovala v nasilje, suženjstvo in kaos.

Da bi se naučili več o tem, kdo so bili Maji in zakaj je njihova razvita civilizacija izginila, je ekipa Apokalipta sodelovala s številnimi arheologi. Ključni svetovalec ekipe je bil dr. Richard D. Hansen, sodobni raziskovalec, ki je sodeloval pri izkopavanjih mreže 26 starodavnih majevskih mest, pokopanih pod stoletji gozdnega rastja. Po Hansenovem mnenju privlačnost Apokalipta ni samo v tem, da je natančno vizualno prikazal svet Majev, temveč tudi v raziskovanju vzrokov, zaradi katerih je tako mogočna družba uničila samo sebe. "Mela Gibsona ni zanimala samo ta civilizacija, temveč tudi pretresi, ki so povzročili njen konec. To je zgodba, ki jo je treba povedati. Če se neka družba ni sposobna učiti iz lastne zgodovine, jo bo morda prisiljena ponoviti," je opozoril Hansen.

Hansen je Gibsona poučil, kako razvita je bila majevska družba v klasičnem obdobju. "Fascinantno pri Majih je, da so bili sposobni razviti družbeno kompleksnost, kakršne na zahodni polobli še ni bilo," je pojasnil Hansen. "Povsod so rasla ogromna mesta, ki so jih okoliška mesteca oskrbovala s potrebnimi dobrinami." Eden izmed ključev uspeha Majev je bil uspeh na področju kmetijstva. "Majevska mesta so bila zelena," je poudaril Hansen. "Imeli so vse dosegljive vire za kultivacijo. Gojili so koruzo, buče, fižol, bombaž, kakav in različne vrste tropskega sadja. In ko si dobro prehranjen, se lahko posvetiš drugim zadevam, na primer astronomiji, matematiki, glasbi, umetnosti, bojevanju in vladanju."

Na vrhuncu moči civilizacije so se Maji posebej posvečali temu, da so poskušali razumeti čas in smisel življenja. "Cikel časa so zelo skrbno vpletli v svojo ideologijo, kozmologijo in vedenje. Življenjski cikel in cikel časa sta začela strukturirati njihov pogled na naravni in duhovni svet," je opazil Hansen. Njihovo fascinacijo z znanostjo pa sta spremljala vraževerje in verovanje v nevidne sile. Verjeli so, da svetu vladajo mogočna božanstva, ki vzdržujejo red - toda le, če se ljudje obnašajo primerno ter izpolnjujejo predpisane rituale in darovanja. Če tega ne bi počeli, so opozarjali svečeniki in kralji, bi se božanstva srdito maščevala ter poslala nadnje bolezni, epidemije, sušo in druge naravne katastrofe.

Za majevske svečenike so verjeli, da so edini ljudje, ki lahko neposredno komunicirajo z bogovi. Ljudje so pod njihovim nadzorom božanstvom darovali različne stvari od glasbe in keramičnih kipcev, v postklasičnem obdobju pa si jim celo žrtvovali ljudi. Ljudje so veljali za ultimativno daritev, ki naj bi zadovoljila božanstva v obdobjih največje zmede. Da bi pridobili čim več ujetnikov za žrtvovanje, so se Maji zapletali v vse številnejše vojne. Žrtvovanje je potekalo v okviru posebnega rituala. Žrtev so slekli, pobarvali modro in položili na oltarni kamen. Svečenik je človeka s kamnitim nožem zabodel v prsni koš in iz njega izvlekel še vedno utripajoče srce. Maji so verjeli, da gredo žrtvovani ljudje takoj v nebesa. "Verjeli so v podzemni svet in življenje po smrti," je povedal dr. Hansen.

Gibsona je fasciniralo to sobivanje svetlih in temnih plati majevske kulture. "V številnih pogledih so bili zelo sofisticirani, po drugi strani pa so bili pravi divjaki," je opazil. "Zanimivo pa je, da so se zavedali, da se bo njihova civilizacija povzpela in nato padla. Ne glede na to, ali je bila to samoizpolnjujoča se prerokba ali ne, imeli so na smrt prav. Vedeli so, da bo družba prosperirala 400 do 500 let, nato pa bo šlo vse po zlu."

Z rastjo majevskih mest se je povečevala politična moč kraljev in svečenikov. Družba je postajala obsedena z razkazovalno potrošnjo, ohranjanjem moči elite, nadziranjem virov ter manipuliranjem podložnikov s pomočjo poniževanja in strahu. Vladarji so zahtevali vedno več. S tem pa je prišla cena, ki so jo morali plačati - zaton ene najmogočnejših civilizacij vseh časov. "Isto zgodbo srečujemo pri številnih kulturah v zgodovini, tudi sodobno onesnaževanje in izkoriščanje okolja ter degradacija socialnega sistema lahko vodijo v družbene katastrofe. Iz zgodovine bi se morali kaj naučiti," je opozoril dr. Hansen.

Znanstveniki navajajo več med seboj povezanih vzrokov za propad majevske civilizacije, zlasti krčenje gozda, podnebne spremembe, sušo, lakoto, vojne, epidemije bolezni, izgubo trgovskih poti in upor ljudstva.

Dr. Hansen se je posebej ukvarjal s krčenjem gozda. Pojasnil je, da bi lahko bil prav to glavni vzrok propada majevskih kraljestev. Maji so pri izdelavi posebnega cementa, ki so ga uporabljali za gradnjo svojih svetišč, palač, trgov in spomenikov, kurili ognje. "Da so napravili tono cementa, so potrebovali pet ton svežega lesa," je povedal Hansen. "V El Miradorju sem našel piramido, za izgradnjo katere so morali izsekati sedem kvadratnih kilometrov gozda. Koliko dreves je šele padlo za velika mesta!" Ko so posekali drevesa v gozdu, se je prst izprala v močvirja, kar je otežilo poljedelstvo. Niso več mogli prehraniti velike populacije ter vzdrževati znanstvenikov, astronomov in vojakov. Mirno obdobje se je končalo. Apokalipto večino tega ne prikaže z dialogi, temveč z močnimi vizualnimi podobami, ki nam pokažejo izsušena polja in neskončno gradnjo majevskega mesta.

Čeprav je njegova civilizacija propadla in nato izginila, majevsko ljudstvo še živi. Približno milijon Majev živi v Mehiki in Srednji Ameriki. Največja skupina, ki šteje približno 300.000 pripadnikov, živi v Yucatecu na polotoku Jukatan v Mehiki. Blizu mehiškega Chiapasa pa živijo lacandonski Maji, ki še vedno ohranjajo elemente starodavne majevske religije in kulture. Ironično je, da se morajo sodobni Maji boriti proti krčenju zadnjih ostankov pragozda. Jaguar, ki je nekoč veljal za simbol moči, pa je danes na seznamu ogroženih vrst.

Apokalipto je Gibsonov portret družbe, ki drvi proti lastnemu koncu. Hkrati pa je režiser želel vključiti še en pomemben koncept - upanje. "Zgodba Jaguarja Pawa je zgodba o življenjski iskri, ki obstaja tudi v kulturi smrti," je povedal. "Vsak konec je tudi nov začetek."

Majevski časovni trak

3100 pr. n. št. | Po majevskem koledarju je bil takrat ustvarjen svet.
2600 pr. n. št. | V Srednji Ameriki se začne oblikovati majevska kultura.
Razvijajo različne tehnike kmetovanja.
1500 pr. n. št. | Kultura začne cveteti, začne se predklasičnoobdobje Majev.
700 pr. n. št. | Maji razvijejo prvo pisavo v Srednji Ameriki.
400 pr. n. št. | Nastanejo prvi kamniti majevski sončni koledarji.
300 pr. n. št. | Nastanejo velika majevska mesta, npr. Tikal, Uaxactun in El Mirador.
Vpeljejo sistem kraljev in aristokracije.
200 n. št. | S propadom civilizacije Olmec Maji postanejo najmočnejša sila regije.
Začne se klasično obdobje, vrhunec znanstvenih in kulturnih dosežkov.
600 n. št. | Tikal doseže populacijo 500.000 prebivalcev. S tem postane največja in najmočnejša mestna država v Srednji Ameriki.
Neznani dogodek uniči nekoč močno mesto Teotihuacan.
750 n. št. | Sledi obdobje vojn. Konflikti med majevskimi državami se zaostrujejo.
800 n. št. | Številna velika majevska mesta so zapuščena.
Moč se prenese na vzhod, v mesta kot Coba v Mehiki.
899 n. št. | Zapuščeno je mesto Tikal.
900 n. št. | S propadom velikih mest se začne postklasično obdobje.
Čeprav številna majevska mesta ohranjajo svojo tradicijo, se bo v nekaj sto letih majevska kultura pomešala s kulturo Toltec.
1517 n. št. | Na Jukatan prispejo Španci. S sabo prinesejo bolezni, zaradi katerih umre 90 % preostale populacije Majev. Večino Majev si podredijo, številni Maji pa se kljub temu še celo stoletje borijo proti španski nadvladi.
1695 n. št. | Španski duhovnik odkrije ruševine Tikala.
1697 n. št. | Pade še zadnje delujoče majevsko mesto, Tayasal.
2012 n. št. | Z 22. decembrom se konča majevski koledar.

Majevska prerokba pravi, da bo svet za vedno spremenila množica močnih potresov.

Slovarček majevskih fraz iz filma Apokalipto

"Moj sin, ne boj se."
In waal ma’ saajakta.

"Iščemo nov začetek."
Yan kaxtik tuumben chuunuj.

"Naše življenje je končano."
Ak kuxtale’ ts’o’oki

"Strah je bolezen. Izkorenini ga iz svojega srca."
Le saajkilo jump’eel k’oja’anil. Jo’os ta puksi’ik’al.

"V človeku sem videl luknjo. Globoko kot lakota, ki je ne bo nikoli zapolnil."
Tene’ tin wilaj lu’ulumkabe yaan ti jump’eel noj jool tu puksi’ik’al. Jun’p’eel jool bey wi’ij mun xu’upule.

"Pojdi v gozd. Teci. Ne oziraj se nazaj."
Puuts’ ene’ex tu t’s’u noj k’aax. Ma’ sut ka wiche’ex.

"Dvigni svojega duha. Verjemi, da imaš moč."
Liik’sa wo’ol, tukle’e yaan a muuk’.

"Jaz sem Jaguar Paw, sin Flinta Skya. Po teh gozdovih je pred mano lovil moj oče. Ime mi je Jaguar Paw. Lovec sem. To je moj gozd. In v njem bodo, ko me ne bo več, lovili moji sinovi s svojimi sinovi."
Tene’ J-Yich’ak, u yaalen J-Tuunich Ka’an. Leti’e’ ts’oonaj te’ ts’u noj k’aaxa’ taanil ti’ teen. In k’aaba’e’ J-Yich’ak. J-ts’oonaalen. Le noj k’aaxa’ in tial. In paalal yaan u ts’oono’ weye’ yeetel u paalalo’ob xan ken xi’iken.

Komentarji

13.11. 2006
ob 23:28

"Verska obsedenost s krvavimi obredi." Kristusov pasijon. Je treba še kaj dodati? Ne.

— Marička
 
27.11. 2006
ob 10:23

Film bo pomoje dobr, v zvezi s krvavimi obredi pa bo vrjetno precej pretiravanja.

— BlackDragon
 
13.12. 2006
ob 1:06

komi čakam tale film :D the new brave heart... svaka mu cast da posname film k temelji na vsebini... pa še z amaterskimi igralci gibson je car kot reziser

— super
 
14.12. 2006
ob 1:11

Neznanec se popolnoma strinjam,Mel Gibson ima zelo dober režiserski čut za zgodbo in kako jo preliti na veliki ekran.Nestrpno pričakujem ta film in sem zelo vesela da ga bo Kolosej predvajal.

— Eva
 
21.12. 2006
ob 21:43
zvezdica

film je čist kul, glede na to da ga je gibson režiral, sam še bolj izkazuje svojo obsedenost z mučenjem, krvavimi zadevami itd. ki jih je v filmu skoraj preveč. skoraj. film je prvih 15 minut komedija, naslednje pol ure akcija, potem drama, nato spet akcija, zadnji del pa je boj za preživetje "rambo-style". kar je precej zanimivo :) film postreže tudi z dvema grozljivima vložkoma, tako da zajema širok spekter žanrov, v vseh delih pa veselo teče kri. nima veze čigava, samo da teče. na eni točki doseže mejo absurdnosti, to pa je tudi edina kritika (poleg žrtvovanj, pokolov in ostalih krvavih prizorov - kar pa ni nujno kritika, odvisno od posameznika :)). film kot celota pusti zelo dober vtis. PS: se opravičujem zaradi zelo splošnega opisa, a nočem pokvariti presenečenj z natančnim opisom dogajanja v zgodbi :)

— jst
 
21.12. 2006
ob 22:54
zvezdica

Film videl na predpremieri in verjetno smo vsi v dvorani v popolni tišini zapuščali kinodvorano. Razlog: dve uri in pol te iz sekunde v sekundo film ne pusti da bi zaprl očesa. Krutost na vse možne načine, da se človek vpraša, kaj vse smo zmožni. Mel Gibson išče resnico na svoj način in to res obvlada. Ne kupujte kokic...

— wolfy
 
22.12. 2006
ob 12:59
zvezdica

film me je razjezil, ker kaze samo temne plati majevske civilizacije, dialogi so amaterski, kot v slabi ameriški komediji, kasneje stereotipne fore ameriske akcije, kaj zaboga se mel gibson gre, zalost da ga spustijo za kamero. in na koncu filma prihod spancev v srednjo ameriko, ljudi ki so dokoncno unicili civilizacijo v tem filmu izpadejo kot resitelji pred zagotovim propadom film, ki bi ga posnel zaplankan vaski dohovnik kot reklamo za krscansko vero

— miha
 
28.12. 2006
ob 1:41

po dolgem času en film, ki mi je bil ušeč in so ga vrteli v koloseju. velik akcije, drame, ljubezni,.. ful mi je ušeč uvodna misel "Velike civilizacije ni mogoče osvojiti od zunaj, dokler se ni sama uničila od znotraj" priporočam ga usem!

— andros:))
 
29.12. 2006
ob 0:59
zvezdica

Pasijon Jaguarjeve šape. Mel Gibson je norec. Pobesneli Max v živo. Filmar, ki si je spet privoščil eksperiment. Ki mu ni bil dovolj Kristusov pasijon in ki je spet posnel film, kjer vsi govorijo čuden jezik. Starodavni jezik Majev, avtohtonih kolumbijskih Indijancev, ki so se po Južni Ameriki sprehajali med leti 250 in 900. In če je bil Kristusov pasijon mučenje, sekanje, mesarjenje in matranje Jezusa, je Apokalipto mučenje, sekanje, mesarjenje in matranje Jaguarjeve Šape (Rudy Youngblood), pogumnega indijanskega bojevnika, ki ga lovijo ošabni mladci sosednjega plemena. Ki mu ti mladci pričarajo masaker, kjer preživi le njegova noseča žena Seven (Dalia Hernandez), katera se s sinom zateče v neko jamo in čaka na porod. In Šapa beži. Sto na uro. Kot fantje skupine N.W.A, ki so peli: 'Hundred Milles and running.' Kot Harrison Ford v Beguncu, ali še boljše, kot Sylvester Stallone v prvem Rambu. V filmu, ki ga Apokalipto vseskozi voha in obrača na svoj način. Ko se Šapa namreč znajde v gozdu, na svojem domačem terenu, neha bežati in se začne ravnati po načelu, da je napad najboljša obramba. 'To je moj gozd. Gozd kjer je lovil tudi moj oče. In gozd, kjer bodo lovili tudi moji otroci. To je moje področje,' so stavki, ki jih kriči svojim nasprotnikom, katere bi v normalnem ameriškem filmu zagotovo poimenoval mutherfuckers. Ko se potem namaže z blatom in ko jim začne nastavljati zvite pasti, bi mu lahko bilo ime John Rambo, ali še boljše, Arnold Schwarzenegger iz Predatorja. Tako je, Mel Gibson je tokrat v svoj labodji spev, v svoje novo remek delo, spretno vtaknil znane akcijske uspešnice in dosegel vrelišče. Mojstrovino brez napak. Hudo realno, zelo nasilno, direktno, ostro in divje prepričljivo sago o pozabljeni civilizaciji, ki se je tako kot rimski imperij uničila sama. Dve uri in pol minejo v desetih minutah. Začetne zelo zabavne prigode neplodnega Indijanca šokantno preseka vdor sosednjega plemena. Uvodna sekvenca lova na prašiča vzame dih in nakaže tempo celotnega filma. Pobesneli jaguar človeka razkosa kot v snufu. Mel Gibson pa režira kot Pobesneli Max. Kot režiser, ki s svojimi filmi zdravi slabe razvade, napake in slabosti. In samo tak režiser lahko po Kristusovem pasijonu posname tako nor film. Film, ki bi ga lahko oblekli v prisilni jopič in ga zaprli v umobolnico. Ali še boljše, na Planet opic, ki vam bo prišel na misel v šokantnem finalu.

— iztok gartner
 
30.12. 2006
ob 0:36
zvezdica

film je čista verska propaganda. na koncu izpadejo kristjani tisti, ki so rešili uboga lovska ljudstva pred krutimi in neusmiljenimi Maji. Nagnusno!!! Ta Mel Gibson je res fanatik. Če bi snemal film o križarskih vojnah bi ga posnel tako, da bi bili vsi križarji pošteni in pravični ljudje, ki so jih drugi poslali tam, kamor oni niso hoteli. Poleg tega naj še omenim, da je tudi zgodba plehka. Skozi celotno dogajanje sem imel občutek, da gledam "The fuggitive" s Harrison Fordom v času Majev. Ta film sigurno ni za tiste, ki so mislili, da se govori o Majih, o njihovi kulturi, običajih, navadah itd...Čisto brezveze...

— anda
 
2.1. 2007
ob 16:14

koncno spet en dober film!

— joze
 
2.1. 2007
ob 16:25
zvezdica

film je prava mojstrovina! gledalec lahko podozivi radosti in krutosti indijanskega zivljenja skozi oci indijanskega lovca. film je povn modrosti in vzporednic z danasnjim svetom, pa ceprav vecinoma bolj skozi sliko kot z besedo. ni kaj, film je vreden ogleda in zopet eden tistih filmov, ki te neprestano pusti v napetosti in po koncu ne zapusti gledalcevih misli! bravo gibson! definitivno eden boljsih filmov zadnjih nekaj let!

— feank
 
2.1. 2007
ob 17:26

res nevem od kje vam ideja o odresilnih spancih. s tem nam film pove priblizen cas dogajanja Spanci pa delujejo bolj kot nova tezava ne pa kot odresitelji in preprican sem da to tudi ni namen reziserja!

— janez
 
2.1. 2007
ob 17:39

do sedaj še nism vidla bolj dolgočasnega filma...

— someone
 
3.1. 2007
ob 15:45

kaj čem rečt...nič posebnega..ušeč mi je bla musika in tui snemnja scenarij in tko...

— -pirate-GIrL-
 
3.1. 2007
ob 17:11

Draga Anda in Miha! Na tem mestu ne bom komentiral filma, ampak vajino zgražanje nad "verskim fanatikom" Gibsonom, ki je s prihodom belcev le še dodatno stopnjeval katastrofo, ki se je ne samo nad majevsko civilizacijo. Če bi pozorno spremljala film, bi opazila, da se tudi na koncu (ob prihodu belcev) ponovi stavek, da bo treba začeti na novo, ker se obeta nekaj hudega. T. i. "Jaguar" nikakor ne pade v objem novim "prašičem", ampak beži pred njimi - KAM? V gozd, ki ga danes tako veselo uničujemo belci. Če že daješ naslov svojemu prispevku Enostransko, potem ti moram reči, da si ti, Anda ipd. tisti, ki ste enostranski, saj preberete nekakšne ocene (npr. na film Kristusov pasijon) in ne dajete filmu možnost, da vam prikaže še kaj drugega kot to, da je Gibson "verski fanatik". Če ne vidite simbolike, ki kaže svojo zloveščost na prestrašenih obrazih indijancev na koncu filma, potem vama res ni pomoči. Kar se tiče filma, pa naslednje - je odlična alcija postavljena v recimo da realisitčno zgodovinsko okolje, in to je to. Zato vsi, ki pričakujete predvsem zgodovisnki spektakel v obliki drame, spet dokazujete, da ne poznate Gibsona in boste zato razočarani. Skratka, za konec še samo naslednje: kdor trdi, da je Gibson s prihodom Špancev hotel prikazati, kako kristjani rešujejo npr. majsko civilizacijo, si naj raje kupi nov CD od Saške Lendero, ker bo verjetno tisto pa res razumel - sploh verz, v katerem pravi, kako si pljuva v obraz. Jaz pač ne doumem te globine, mogoče mi lahko kdo pomaga. Srečno

— džoni
 
3.1. 2007
ob 18:18

Ta film bom pospremil s povzetkom besed samega Gibbsona: "Ljudje se zgražajo, ko gledajo krvav film, katerega dogajanje je za časa velike civilizacije Majev. Nihče p se ne zgraža zaradi krvi vojn trenutnega časa. Naprimer Irak."

— Seba
 
4.1. 2007
ob 11:01

No Džoni dobr si napisal, ker tale MIHA in ANDA ga mal pokata tja v tri dni. Jest res ne vem kje te dva patrona vidita koga v tem filmu so rešili Španci, če bi se malo bolj pozanimala o zgodovini majev (od 3000 p.n.š. do 1600 n.š.) in v katerem časovnem obdobju se zgodba v filmu dogaja (1500 n.š.) in seveda kaj je Mel sploh hotel prikazat itd, pejta raj malo prebrat o vsem skupaj pol pa komentarje pišita. Film sploh ni tok krvav kot sem pričakoval, je bil pasjon bolj. Prikazan zelo realno kar je tudi prav, ker v danasnjih časih se dogajajo dosti hujsa grozodejstva, pa si vsi zatiskamo oči pred njimi, pol pa še komentarji kako si upa Mel to na palaten spravit, tako grozo in krutost. No in kaj so španci prinesli, poglejte špansko latinske nanizanke kako so vsi pridni in pobožni, skor se nič več ne koljejo.

— Joško
 
4.1. 2007
ob 12:35

No filma še nisem gledala...ga bom v kratkem. Poznam pa preej dobro Majevsko zgodovino.. in tisti, ki pišete, da je kao prekrvavo - jaz vam pa pravim, da toliko kot je je bilo v resnici krat 2. Maji so bili zelo posebno ljudstvo...z pestro zgodovino in znanjem. Res je, da so bili hmm krvoločni - ampak če gledsaš kaj se dogaja sedaj - smo mi še slabši.

— Maya
 
4.1. 2007
ob 14:13

Za mene osebno je trenutno ta igralec najboljši režiser, kar se tiče visokoproračunskih spektaklov. Pristni jezik teh zgodovinskih ljudi naredi velik vtis na film, pohvalno tako kot pri kristusu. Zgodovinski filmi so, da pokažejo vso krutost in akcijo, dokumentarci pa živlejenje in razvijanje določene generacije ali nacije.

— Joško
 
4.1. 2007
ob 14:52

Film sploh ni prikazal prave krutosti, zdaj ali je niso pokazali ali je pa mayi sploh niso poznali. Tu je bil samo nagon potreba po ljudeh ki so jih lovili kot živali za darovanje bogovom. V filmu ni mučenja iz užitka kot v današnjih časih, ampak samo pobijanje, kar prikazuje da s časom povečujemo krutost do sočloveka. V tistih časih se je klanje dogajalo brez zavedanja ljudi kakšno grozo povzročajo, kar je bilo za njih normalno, zdaj so pa meje mučenja v človeški domišljiji in realnosti odšle daleč predaleč zaradi pohlepa in nestrpnosti, s tem da vsi vedo kaj delajo. Tisti strah ki je prikazan v filmu ni nič proti današnjemu. Zdaj ko se zavedamo in povzročamo še daleč večja grozodejstva, vidimo kako pokvarjena in zgrešena bitja smo.

— joško
 
4.1. 2007
ob 22:28
zvezdica

Tako bednega pobijalskega, nasilnega filma nisem še videl v svojmu lajfu. Ko se nekaj časa v bistvu nič ni zgodilo razen tega, da so se okoli lovili in pobijali, sem pogledal na uro in minilo je cca. 45 min. Ni dosti manjkalo, da bi zapustil dvorano in si privoščil raje kakšno mehiško jed v Joe Penasu. A to je torej vse, kar se da povedat o majih? Od kje pa potem tolk pisanja o tem kako so obvladali astronomijo, pa visoka kultura itd... Njihove piramidne utrdbe prikaže le enkrat in to le v slogu, ko koljejo svoj plen ko zverine, kot da se je cela stoletja dogajalo le to. Glavna simbolika njihovega bivanja v filmu je očitno glava, ki se kotali po štengah piramide in trupla ki jih mečejo navzdol. Druzga sory jaz nisem opazu. Polovico filma kaže samo to, kako tiste ujetnike vlačijo z vratom privezane na palici. Če bi nekaj teh kadrov odstranili, bi lahko malo bolj natančno vzporedno predvajali še kakšne druge plati njihovega življenja in kulture. To je bil res eden izmed najbolj bednih filmov, kar sem jih videl v svojem življenju. Mel Gibson-a je ziher eno leto tlačila mora, da je napisal tak scenarij ali pa je bil na kakšni regresiji in je podoživel katero od svojih preteklih življenj. Upam, da ne bom še kdaj v lifu tako zelo zgrešil film.

— Eagle
 
4.1. 2007
ob 23:47

Za to kar si želiš videti obstajajo knjige in dokumentarci, ti bi pa zdaj rad gledal celovečerni film o življenju in ustvarjanju Majev, nič ne bo ljubček dragi. Jest te ne zastopim, zakaj ne odletiš v ameriko, zbereš ekipo in posnameš film po svojem okusu. Jest tebe sigurno ne bom kritiziral, pa če prav mi mogoče ne bo všeč tvoj film. Srečno in prijeten let ti želim.

— joško
 
5.1. 2007
ob 10:46
zvezdica

Redko se spravim komentirati filme, vendar mislim da si je ta zaslužil. Priporočilo za ogled: oglejte si ga vsi tisti, ki vas privlači akcija in spektakel, ampak tudi vsi tisti, ki ne marate nasilja (čeprav je v filmu vsak trenutek eksplicitno prisotno, ravno zaradi tega filma ne priporočam tistim s slabim želodcem), pa tudi vsi tisti, ki vas zanima tradicija in prastare kulture-predvsem indijanske stare civilizacije ... Zakaj mislim tako, se prepričajte sami in si oglejte film, obvezno na velikem platnu! Mislim, da vam ne bo žal. Pa pokomentirajte, če boste imeli inspiracijo! Lepe pozdravčke in čimveč dobrih filmov v novem letu vam želi strastna filmoljubka!!!

— virida
 
5.1. 2007
ob 16:25

Naj mi samo en od vas pametnjakov gor pove, kje vi vidte, da so Spanci prikazani kot neki resitelji? Un model lepo na konc rece, ko ga zena vprasa, ce grejo k njim, on pa odvrne, ne nazaj v gozd mormo in zaceti znova... ta znova je pa Gibson pustu pr mir, k naj bi itak vsak vedu kako se je potem to nadaljevalo... Ni pa noben Spanc nobenga resu al pa kej, da bi bil zdej resitelj. Se unadva reveza k sta obstala na plazi so najbrz fental, sam pac tega ni u filmu. ;)

— pako
 
6.1. 2007
ob 14:10

Ma ne joki te mi o majih in kaj jest vem kaj sej nisiste sli gledat dokumentarec o majih al kaj jest vem kaj, FILM JE H U D ! defenitivno vreden ustopnice. BY.

— Jst
 
6.1. 2007
ob 18:48

definitivno predolg film!:(.krutost na višku!

— komentator
 
6.1. 2007
ob 20:00
zvezdica

Rad bi dodal samo tole: Majevsko civilizacijo ,in vse ostale civilizacije, so uničili belci. Nad majevsko civilizacijo je bil ustvarjen španski etnocid, ki ga versko zblazneli Gibson sprevrača v propagando krščanske zgodovine. Sramota! Zakaj se je lotil teme na tako ne - zgodovinski način? Se je morda želel prikupiti krvavi španski zgodovini? Dvomim. Menim pa, da s takšnimi lažmi krščanski cerkvi ne bi smel postavljati spomenikov! S tem filmom je Mel Gibson še dodatno utrdil prepričanje, da gre za cenenega verskega norčka, ki pleše tako, kot mu žvižga krščanska cerkev, pri tem pa mu je vseeno ali dela pošteno in pravično do mnogih narodov, ki jih je že prizadel, da o zgodovinski resnici, ki ni del njegovega slovarja, niti ne govorimo! V imenu Mela Gibsona se vsem ameriškim indijancem opravičujem. (p.s: Krščanska cerkev pa naj jim hitro pošlje nekaj misijonarjev, ki bi jih naučili "prave vere".)

— resnicoljubnež
 
6.1. 2007
ob 21:53

Resnicoljubnež k si ti vidu kašn križ,in kašn drug epp za krščansko vero.Pomojem si ti prebral v kašni časopisu.Film se ne vleče ,ja res je tudi kri vsebuje ,drugače pa je po mojem filmu najboljši film zadnjih 3 let.Da ne bo pomote tudi jaz ne maram cerkve ,vendar pa v tem filmu ne vidim povezave s cerkvijo ,saj cel film ni omenjena razen na koncu.Film je tako dobr ,da trga gate pa š kej druzga.Mel gibson pa ni klovn ,on je človek ki pove ,kar si drugi ne upajo.Lep pozdrav.

— nace
 
7.1. 2007
ob 1:37

film se je začeu res dobro in vse v filmu je bilo zanimivo, skrivostno in med filmom si poln pričakovanj. Ko pa prihaja čas ko se mora film končati je pa tako kakor da bi Mel Gibson ostal brez idej in mu je zraven pomagal zrežirati cicibanček. Drgač pa film ocenim z DOBRIM

— pimmi
 
7.1. 2007
ob 3:21

Gibson je s5 prekosil samega sebe, no lahko bi rekel pokosil, saj je film nič drugega kot njegov znani vzklik(MORE BLOD). Film me je razočaral. Pretiravanj ne manjka. Tako da se nekaterim vulgarnim prizorom, namesto da bi bil šokiran, smejiš. Na približno polovici filma se vprašaš: čemu pet eurov? Ni pa samo bedn film, ima tudi svetle točke, ki pa jih v naslednjem trenutku prekrije nonsens. Če boste že šli v kino, pojdite namesto tega filma raje na en hamburger!

— killroy
 
7.1. 2007
ob 13:17

Nacetu sporočam, da gre v filmu Mela Gibosna za veliko metaforo, ki krščanstvu prireja takšno zgodovino kot si jo krščanstvo želi. Vse pa poizkuša oviti s krvavim celofanom, in ravno za take kot si ti Nace, je Gibsonov film odlična pustolovščina, saj med gledanjem izklopite možgane in se kot ovce pustite voditi pastirju Melu skozi prirejeno zgodovino. V kolikor ti Gibson tega ni izrecno napisal v uvodniku, še ne pomeni, da tega ni! Be

— Resnicoljubnež
 
7.1. 2007
ob 14:48

navdusena. film je nekaj posebnega!

— jagoda
 
7.1. 2007
ob 17:51

glej resnicoljubnež, ne moreš ti zdaj tu govorit da gre za propagando, če bi šlo bi se film končal ne vem z stavko "in posijalo je novo upanje" in bi potem prišli španci... tak pa se film ne konča na ta način, zdaj pa če ti maš neke svojo konflikte proti cerkvi in krščanski veri, to je tvoja stvar ampak v filmu tega ni, ti si šel verjetno z tem nameo tudi v kino da bi govoril da je propaganda, poglej ga še enkrat, apmak z namenon da boš pogledal resnično kaj ti želi film pokazat... pokazal ti pa bom človeško naravo, pred katero si mi stiskamo oči in mislimo da takšni ne moremo bit, v resnici smo pa vsi takšni, redkokdo je ki ne bi bil sposoben česa tega...

— Zex
 
7.1. 2007
ob 19:40

film je perfekten tudi konc je super.

— Serđo
 
7.1. 2007
ob 22:55
zvezdica

Bravo Mel, zopet nas kot Borec za rast skupinske zavesti, z razumevanjem in sprejemanjem človeškega naj-sovražnika- to je Strah, popelje skozi neverjetno premagovanje telesnega umskega in duševnega napora, v Vero v Boga, Ljubezen in Družino. Pri tem nam gledalcem zopet ne prizanaša z udobnim gledanjem filma, temveč nas porine v dinamično čustvovanje in razmišljanje o vrednotah bivanja na tem čudovitem koščku vesolja. Hvala mu za to agresivno in krvavo darilo. Dušan

— Dušan
 
8.1. 2007
ob 9:38
zvezdica

Ja jest mislim da si kar zadel s tem španskim etnocidom in po tvojem je Mel res zajebal, najbrž bi moral pokazati še mal kako so jih španci klali in kkšnga tudi križal, a ne. Veš, dobr bi blo tud v današnjih cajtih te krščanske špance km poslat mal etnocid uvajat. Jest sem dobil občutek, da si zelo inteligenten mažakar. Drugač pa prihod špancev pomeni, da se je od tistega trenutka naprej začelo novo obdobje, nova civilizacija na tej celini ne pa tvoja obsedenost s krščansko propagando. V tistih časih je bila itak cela evropa krščanska, kar seveda zdaj ni več, in kamor koli so evropejci šli na počitnice, so seboj vzeli tudi svojo vero, kot jo še zdaj verniki drugih ver, al ni tako. Res da so veliko pobijali v imenu krščanske vere, kar meče zelo slabo luč na njih, toda na koga je pa zdaj v današnjih časih padla ta luč, zgodovina se spreminja. Vse vare učijo samo lepe stvari, ampak ljudje si jih narobe razlagajo, zato ne krivi nobene vere za tisto kar je v resnici človek kriv, vera mu je samo za izgovor. Logično pa je da režiser, ki je seveda vzgojen ali pristaš določene vere, prikazuje le njo čim večkrat in pozitivno. 5 režiserjem različnih ver bi mogoče uspelo narediti flm zate. Ljujdje bodite versko strpni in ne izivajte usode, LP.

— Frenk
 
8.1. 2007
ob 9:51

Če n'b' španci uletajli tja med tiste dujake, pol jst n'b' n'kul Esmeralde vidla. Vivala el spania, nu zdj grm pa še malu na šporhet prstavt, da ba ta mlad mejli kej za jst, pol pa malu zmolt, prejdnu se nanizanke začno.

— ESMERALDA
 
9.1. 2007
ob 2:18
zvezdica

Mel Gibson - verski blaznež ali vrhunski režiser? To se dandanes mnogi sprašujejo. Pred nastankom dveh filmov s prevladujočo versko tematiko (Kristusov pasijon, Apokalipto) ni nihče od današnjih dežurnih pljuvačev Mel Gibsona vedel, da je mož privatno zelo veren. Celoten "vtis" je še poslabšala njegova izjava v pijanem stanju, da so Židi lastniki celega Hollywooda (da to drži, je pokazal poskus bojkota Apokalipta). In že ga vsi naenkrat obtožujejo krščanskega fundamentalizma in antisemitizma ... Človek posname film o civilizaciji Majev, ljudje pa vsepovsod vidijo samo kristjane in Žide, Žide in muslimane, muslimane in Američane, krščanske in islamske verske blazneže, Busha in Osamo. Za božjo voljo, film je o MAJIH! Govori o majevski civilizaciji, o majevski kulturi. Res je, da film pokaže le en del te civilizacije, vendar je to hkrati tisti del, ki je vsem nam še najmanj znan. Vsi smo že kdaj slišali za majevske piramide, astronomijo, matematiko, gradbeništvo, kmetijstvo. Veliko manj smo vedeli od kod so prihajali ljudje, ki so jih svečeniki žrtvovali bogovom za dobro letino. In kako so se počutili, ko so jih njihovi lovci pobijali in zasužnjili. Poglejte naše zgodovinske učbenike - o žrtvovanih Majih se vedno govori kot o nekih številkah. Pač, o ljudeh, ki so morali umreti za višji cilj. Gibson o teh ljudeh spregovori kot o ljudeh, ne kot o številkah. On jim da imena, osebnosti in njihov lastni jezik! Kdor ne vidi, da režiser v tem filmu o Majih govori s spoštovanjem, je enostavno slep. Majevsko civilizacijo predstavi tako kot je v resnici bila - lepa in grda, človeška in kruta, napredna in nazadnjaška. In če kdo v prihodu španskih ladij vidi nekakšno odrešitev ali katarzo, je definitivno nor! Ste videli reakcijo dveh lovcev in njune žrtve na prihod Špancev? V trenutku so pozabili zakaj so se lovili 2 uri. V trenutku so bili na isti strani. In njihovega izraza, ko so videli čudne, kosmate ljudi v oklepih, s "palicami, ki bruhajo ogenj"? Niso jih pričakali kot odrešenike, ampak kot nekaj neznanega, nevarnega. Zato tudi ne odidejo k njim na obalo, ampak globoko v džunglo. Ker vedo, da to ne bo prineslo nič dobrega. Pravzaprav nekaj, kar jim bo prineslo kataklizmo. APOKALIPSO! In kako prav so imeli ... Vse kar lahko rečem, je - BRAVO, MEL! Čestitke za pogum, da si posnel vrhunski film v indijanskem jeziku, z indijanskimi igralci, v indijanskem gozdu. In ne poslušaj hipokritov, ki kritizirajo Kristusov pasijon, ker je posnet v nekem "fancy" aramejskem jeziku, in si Kristusa predstavljajo kot o all-american-blondin cu v podobi Charltona Hestona, ki govori v ameriški angleščini. Stay true and real ...

— Dick Steele
 
9.1. 2007
ob 19:59

Prebrala sem vse do sedaj napisane komentarje in kar nekaj oseb se je razpisalo o krvavih prizorih in žrtvovanju ljudi. Njim bi rada povedala, da očitno nimajo pojma o Majih in naj si drugič prej raje preberejo kakšno zgodovinsko knjigo, da bodo spoznali resnično palt Majev ter njihovo kulturo in da bi šele potem komentirali njihova dejanja (žrtvovanja), predvsem pa Mela, ki je hotel samo prikazati njihovo resnično življenje. Tako so živeli in to je bil njihov vsakdan. Žrtvovanje in krvavo klanje, to je bil del njihovega verovanja. Zato mi gredo takšni komentarji pošteno na živce. Filim si bom ogledala jutri in komaj čakam, da podam še komentar na sam film.

— NIKA
 
10.1. 2007
ob 12:54

Res bi rad vedel, kaj je želel Gibson s tem filmom doseči? Takega in drugačnega nasilja smo v kinu že itak vajeni. Če je želel režiser prikazati Maje kot krvoločne in fanatične ljudi, mu je to lahko uspelo morda le v Ameriki, saj upam, da Evropejci tako dobro poznamo svojo preteklost, da vemo česa vsega je sposobna naša civilizacija. Mislim, da majevska žrtvovanja (tudi Azteki so delali podobno) izpadejo skoraj amaterska, če jih primerjamo s preganjanem čarovnic, krvivovercev in židov s čemer so se proslavile vse civilizirane in krščanske evropske države in tudi ZDA. Če pa je namen filma, da človeka vzpodbudi k razmišljanju o vseh norostih, ki so jih zagrešile tuje in naša lastna civilizacija, potem je tak film treba pozdravit. Film je sicer odlično posnet in v tehničnem smislu odličen izdelek.

— klemen
 
10.1. 2007
ob 15:37

Joj duško, pa kva je to, kritika filma al govor Rodeta o sramotnem členu ustave?

— dj nehi
 
10.1. 2007
ob 17:08

Najboljši film kar sem jih kdaj gledala! Vsa čast Melu Gibsonu.

— *urška*
 
10.1. 2007
ob 18:13
zvezdica

Bravo Dick Steele, koncno en pameten komentar na racun filma! Mel je poskusal cim bolj pristno prikazati tocno tisto cesar v nobeni zgodovinski knjigi o Majih ne izsledis, namrec kdo in kaj za vraga so bili ljudje ki so bili zrtvovani? Porazena vojska, razbojniki, suznji? Kdo? Navaden, miroljuben clovek, ki je zivel v sozitju z naravo! Clovek ki si vzame samo toliko koliko rabi za prezivetje. Clovek v najbolji osnovni (in naravni, zdravi) podobi. Po drugi strani pa prikaze okrutnost majevskih gospodarjev, kar je znacilno za vse svetovne civilizacije in njihove vladajoce kaste! Ce so scene iz tega filma za marsikoga prevec krvave, spomnite se kaksnih filmov o srednjeveski cerkveni inkviziciji in hororju ki ga je cerkev vzganjala vsa stoletja in se vam bo Gibsonov film zdel kot lahko prebavljivi dokumentarec z Discovery Channela. Ce se malo poglobite v film, boste videli da je prikazano cisto vse kar trenutno vemo o Majih (God is in details), sploh tisto o cemer se najbolj diskutira ko so Maji "na tapeti", namrec njihovo izredno poznavanje nebeskih teles, oz. njihov celestialni koledar. Film prikaze zrtvovanje majevskemu bogu Kukulkanu ce se ne motim. In glej ga zlomka, zrtvovanje se dogaja tocno na dan soncnega mrka. Ko je konec s soncnim mrkom, je tudi konec z zrtvovanjem. Cisto nakljucje? I don't think so. To mi nekako disi po discipliniranju nepismene mnozice pa po se cem drugem... Hmm, spet imam v mislih cerkveno inkvizicijo. In ne vem od kod ta idiotizem,da so v tem filmu evropejci oz. kristjani prikazani kot odresitelji Majev! Ce ste vsaj malo seznanjeni z zgodovino, boste vedeli da se po prihodu spanskih konkvistadorjev sele zacenja klavnica! In ne, vladajoci Maji niso bili nic bolj miroljubni in "civilizirani" kot evropejci ali azijati iz tistega obdobja. Clovek je clovek, ne glede na kontinent in razvojno stopnjo. In mislim da je to sporocilo Mela Gibsona.

— Goldmember
 
10.1. 2007
ob 20:14
zvezdica

jaz se čisto strinjam z dickom steelom. Flim prikazuje samo end del življenja majev, če bi hteli prikazat še astologijo, pa religijo pa ne vem kaj še vse bi bi film trajal še enkrat dlje, poleg tega pa bi bil pol že skor dokumentarec. edino, ne vem kje sm jaz pobrala, da so maji "izginili" že pred prihodom belcev v srednjo ameriko. Niti ne razumem zakaj taki halo okrog prihoda špancev. Mogoče je blo pač naključje. Meni je bil film fuuul všeč, čeprav je mal krut, sam kolko vem so bli maji eden najbolj krutih civilizacij, njihovi bogovi pa nečimrni, jezni in nenasitni, da o krutosti sploh ne govorim. Jaz film priporočam za ogled, je ful fajni.

— tinc
 
10.1. 2007
ob 21:54
zvezdica

Film Apokalipto je brez konkurence najboljši film zadnjih treh let.Film se začne z vaško veselico ,ko ujamejo divjega prašiča.Nadaljuje z dogajanjem ,v vasi,potem pa se začne mučenje oz navdušenje ,ki traja celih 15 minut .oprostite pozabil sem ,da film traja 139 minut ja res je film mine v dobrih 15 minutah ,kot ,da bi tlesknil s prsti.Film apokalipto te potegne not oz. usrka ,kot časovni stroj,film apokalipto te popelje nazaj ,istočasno pa je tudi v dansnjih časih. Če film posname Mel Gibson si vsi ponavadi zamišlajo ,povezavo s krščansko vero ,križanje kristusa in itd ,NE to ni Kristusov Pasijon ,to je apokalipto film ,ki živi s smernicami svetovnih filmov.Igra igralcev je navdušojoča,kamera je dobra kot moje oči.Režija pa je najboljša.Vsekakor film ki mine prehitro ,in bi hoteli ,da traja ure in ure ,a kaj ko majevska civilizacija ni trajala ure in ure ,ampak le nekaj minut.(139)

— nace
 
11.1. 2007
ob 11:14

Film je zelo dober in je prava osvežitev dolgočasne "ameriške produkcije". Zelo ZA. Iztoku Gartnerju pa sporočam, da v uvodni sekvenci ne lovijo prašiča ampak tapirja !!!

— matej
 
11.1. 2007
ob 11:58

Bomba od filma, odličen tempo, predvsem me je navdušilo, da niti besedice ni v angleščini plus niti enega strela. Glavni bad guy ki lovi jaguarja je car, konec pa ne glede na zgodovinsko pravilnost ustreza. Obvezno za pogledat.

— Oliver
 
11.1. 2007
ob 19:01

Če ste si ogledali prejšnji film Mela Gibsona, Kristusov pasijon, lahko že predvidevate, kaj vas čaka v tem. Apokalipto sam po sebi, zgodba, glasba, kostumi, kadri - vse to je enkratno, neponovljivo, absoluten vrhunec. Pa še glavni lik je za znoret dober. Definitivno pa ne priporočam tistim s slabim želodcem, ker je šlo meni skoraj na bruhanje ob vseh krvavih prizorih. Ampak vseeno, izkušnja pa je, da si ogledaš tak film.

— didi
 
11.1. 2007
ob 20:52

Film je biu dejansko dobr.Večkrat vmes mi je dalo mislit .. Vredn ogleda.Mogoče le konec malo preveč "holivudski". LP

— bina
 
11.1. 2007
ob 21:49

kakorkoli, če imate želodec, ga pejte gledat..jst sm šla skoraj iz dvorane. zgodbe ni...kot da bi gledala posnetek iz hudobnega stripa...ne vem no...vem pa...da je mel gibson definitivno mal ruknjen v glavo. zdi se mi da je tekmoval sam s sabo, kok krutih prizorov se lahko spomne, in ni šparal z bližnjimi kadri, da si celo stvar še lepše ogledamo...na koncu se ne bi čudila...če bi se film končal tako, da bi jaguar gledal "svoje tri" kako se utopijo v vodi in potem pobesnelo ubil še zadnjega. vse je izmišljeno, vse je plod naše domišljije kako naj bi bilo...bullshit, vemo nič...zdi se mi bolj kot džungelska akcija kot pa film, za katerega bi človek lahko rekel da nosi kakršenokoli višje sporočilo. Igralci so fajn ;) Res, če imate kej bolj prijetnega za počet, ne se it mučit s tem klanjem* Lp*

— Kiki
 
12.1. 2007
ob 2:46

Agree Kiki, jz sm v Terminatorju najdu večjo poanto k v tem filmu. En kratk izsek iz nategovanja majevskih množic, thats it

— me
 
12.1. 2007
ob 12:00

Film je RES odlično posnet... Ves čas si na trnih kaj se bo zgodilo z glavnim igralcem... SAM, RANJEN se bori proti sovražnikom in ljubezen do žene in otroka ga žene in mu daje moč...VREDNO OGLEDA, malo kruto, ampak film je odličen.

— Sanja
 
12.1. 2007
ob 14:53
zvezdica

Slučajno sem še enkrat preletel to stran in se moram spet oglasiti. Večina se nas strinja, da gre za dobro posneto akcijo, postavljeno v neko zgodovinsko okolje. Ne morem pa mimo tega hinavskega zgražanja nad prelivanjem krvi in to pri tako majhnem slovenskem narodu, ki po vseh statistikah najbolj prebira Slovenske novice, ki imajo od 60% naprej nasilja na naslovnicah, zdaj smo pa kar naenkrat zgroženi. Ob tem kar nekateri kar naprej omenjajo Kristusov pasijon in hočejo delati primerjavo z Apokaliptom v povezavi z Gibsonovim verskim zanosom. Na enem Gibsonovem filmu si pač ne gre ustvarjati mnenja o njegovem celotnem opusu. In še nekaj tistim, ki enostavno nočete videti in slišati, da konec ni nikakršna propaganda za krščanstvo - nekdo je omenil, zakaj potem ni prikazal, kako tudi Španci pobijajo. Halo?! Malo pred tem pa je rekel, kako se v filmu preveč koljejo. Ravno to, da samo nakaže in vsem nam, ki itak vemo, kakšne svinje so bili osvajalci in so še, ne pove naravnost, kaj se je dogajalo po prihodu evropejskih roparjev in morilcev, je tisto, kar nekaj velja v tem filmu. Pa še enkrat: dajte poslušat oz. prebrat, kar junaki izrečejo, pa ne boste takšnih bedarij z versko propagando nažigavali. Jaoo Jaooo

— džoni
 
12.1. 2007
ob 18:41

"Velike civilizacije ni mogoče OSVOJITI od ZUNAJ, dokler se ni sama uničila od znotraj" . OSVOJITI od zunaj.ali sem narobe razumela. ODLIČEN FILM

— španci odrešitelji.?
 
13.1. 2007
ob 0:04
zvezdica

Apokalipto me ni navdušil, prej bi dejal, da me je razočaral, saj v večini film prikazuje brutalnost, surovost in nasilje, kar je tipičen slog Mela Gibsona. Poleg tega pa so prizori tako prenapihnjeni, da z realnostjo nimajo nikakršne povezave. Človek, ki je dvakrat preboden skozi telo ne preživi dlje kot nekaj minut, kaj šele da bi se boril z vso močjo proti drhali ljudi. Maji so prikazani na tako grozljiv način, da bi jim potemtakem težko rekli ljudje. Najbolj amaterski in ironičen pa se mi je zdel zaključek filma, v katerem režiser tako zaplete položaj mlade družine, da ga niti ne zna rešiti. Tako lahko vsak gledalec rešitev glavnih igralcev prupusti lastni domišljiji, katere je Gibsonu ob koncu filma očitno zmanjkalo, saj je je bilo že med samim filmom občutno preveč.

— Tomaž
 
13.1. 2007
ob 0:42
zvezdica

Super komentarji, 1000 oskarjev... V resnici gre za tekanje kvazi naturščnih Majev po gozdu gor in dol, zgodba ima vse bruhastične elemente Ramba in Rockyja (od 1 do 4), zgodi se nič, razen da šprica kri, vmes pa se grdo gledajo (aja 1 pohabljen in večkrat prešpikan tipo razsuje 20 nabildanih in jeznih atletov), konec pa lahko uganeš še preden se film dobro začne (ameriška jajca pač). Zgodovinska dejstva in občutek za realnost so filmu španska vas... Kdor (s kritiki vred) je požrl tole, naj gre za kak mesec dva pogledat Maje in upam, da ga bo pošteno sram!

— Maticek Jazbinsek
 
13.1. 2007
ob 15:01

men je biu pa film ful dober, res da mi je blo mal bed gledat tam k so kar z roko srce vn jemal ampk mi je blo po svoje zanimiv, pa ful mi je biu všeč konec, pa dobr mi je blo tut k o bli ljudje taki kot so bli zares, vse tiste stvari v ušesih in v nosovih... ma res je vredn ogleda

— Anči
 
13.1. 2007
ob 15:19

Draga Anči, ne vem od kod ti ideje, da so prešpikani in preluknjani Maji avtentični. Jaz v 45 dneh nisem videl niti enega takega. Pridni, prijazni in miroljubni ljudje (po večini). Naj kdo objavi link do slike avtentičnega preluknjanega in prepiercanega Maja kot so tile v filmu... jaz tega ne požrem...

— Maticek
 
13.1. 2007
ob 15:35

Sama sicer nisem ljubiteljica takih filmov,a na zeljo fanta sem si ga le ogledala in naj povem:odlicen film,res,vreden ogleda definitivno,ze dolgo nisem gledala tako zanimljivega,adrenal inskegain cutnega filma!!!

— manja
 
13.1. 2007
ob 17:29

Film je zanič!

— marko
 
13.1. 2007
ob 22:19
zvezdica

Naj povem, da je to prvi film, ki me je pripravil do tega, da ga tukajle komentiram. Zakaj? Zato, ker tako groznega filma v življenju še nisem gledala in srčno upam, da ga nikoli več ne bom! Res, da nisem ljubiteljica grozljivk, ampak tole je nekaj čisto drugega. Klanje, klanje in klanje. In kar je najbolj žalostno - tudi žensk in otrok. Prizori so tako grozljivi, da jih ne priporočam ljudem, ki imajo v sebi še kaj človečnosti in še niso povsem robotizirani, v prvi vrsti ženskam -mamicam. Sama se v prvi polovici komaj zadrževala solze ter skorajda zapustila dvorano (zadržala me je le želja, videti srečen konec, da bom vsaj malo lažje spala), pa po naravi nisem ravno človek, ki bi se cmeril kar tako. Toliko grozot na kupu še nisem videla. Takšen film lahko ustvarijo le moški, ki imajo resne težave sami s seboj, ali pa kakšna psihična bolnica, ki ni nikoli izkusila materinstva - in za tem stojim! O Melu Gibsonu ne vem skoraj nič, sem pa prepričana, da je en velik bolnik, ki se skozi režiranje na svoj način zdravi. Upam, da se vsaj on zdaj počuti bolje, ker jaz se definitivno ne. Žal.

— namaste
 
14.1. 2007
ob 21:33

Očitno sem bila preveč odkrita. Hvala lepa, potem pa najbolje, če samo hvalimo. Tega verjetno ne cenzurirate :))

— namaste
 
14.1. 2007
ob 21:37

Se opravičujem cenzuri, sem se pa že skoraj zamislila nad demokracijo. Pozdravček.

— namaste
 
15.1. 2007
ob 0:04

mene pa zanima zakaj na imdb.com piše da se gre o civilizaciji aztekov in nikjer ne omenjajo majov?

— gledalka
 
15.1. 2007
ob 1:26

>da se gre o civilizaciji aztekov in nikjer ne omenjajo majov? Zato, ker je amerikancem vse isto od A (Azteki) do Z (Zulujci)... Za njih so to divjaki s prebodenim nosom, ki se najraje koljejo kar med sabo... Karkoli piše je OK, ker film definitivno ne govori o Majih. (Upam samo, da oni sivobradi belček na koncu ni bil kao Cortez, sam če gre pa za Azteke...) Pa še ena o Majih in naturščkih: Rudy Youngblood (glavna vloga) - He graduated from Belton High School in 2000. Is of Cree, Comanche, and Yaqui Native American and African descent. His mother is half African American. He learned Mayan for the movie. Torej... ima prednike, ki nimajo nič z Maji, "majevščine" se je pa naučil samo za Gibsona!

— Maticek
 
15.1. 2007
ob 15:42

Upam da se bom dost narežou.

— Rossi
 
15.1. 2007
ob 16:20

Kokr sem opazil po vaših komentarjih, ste vi gledal dva filma. Jest mislim, da bi vi vsi moral še enkrat gledat ta dva filma, pa se zamenjajte, mogoče se boste pa pol lohka sporazumel.

— Opazovalec
 
15.1. 2007
ob 23:01
zvezdica

Apokalipto me ni prepričal. V prvi vrsti bi lahko bil malo manj krut. Moreče scene se vlečejo v nedogled, na trenutke je posnet kar z domačo videokamero, živali so iz Jurskega parka in to še iz 1. dela (preveč se vidi da so roboti). Rambo ki bi s prebodenim telesom živel še največ 10 minut pa na koncu vse zrihta. Tudi v scenariju so na nekatere ljudi kar pozabili. O nekaj preživelih sužnjih v Majevskem mestu ni potem ne duha ne sluha, pa komot bi jih dali v scenarij in kaj "postorili". Otroci ki ostanejo tam bi lahko rešili Rambovo drago, pa so na te otroke potem v filmu kar pozabili, ko pa se glavni junak vrne v svojo vas pa nikjer več mrtvih. Pretirava se res na debelo, tipično Hoollywoodovsko. Rambo iz đjungle. Vse pa le ni slabo. V filmu se zelo veliko dogaja, zaradi česar vam bo 2 uri čiste Rambo akcije minilo kot pol ure, pa tudi nekaj komičnih vložkov premore. Škoda ker film ni ugledal luč sveta kakih 10 let prej ko so bili taki filmi popularni. 100% pobere vse oskarje.

— Matej
 
16.1. 2007
ob 8:20
zvezdica

lepo bi bilo da bi si mal prebrali o majih. njihova civilizacija s kulturo vred je bila zelo napredna, vendar, ze dosti prej na robu propada. ze 300 let pred prihodom špancev, so njihovi preroki to napovedovali, in prerokovali o njihovem uničenju. tako da ko so dolgo pričakovani intruderi prišli, so se maji začeli zavedati Božje kazni ki je nadnje prišla. glede špancev pa je takole, pobijali so ih iz čiste pohlepnosti, in ne v imenu verskega ideala, kajti tedanja Cerkev, in duhovščina ki je šla z njimi, so to močno zavračali, in se proti temu borili. fajn bi bilo poznati še številne papeževe ukrepe proti teh pobojih, takrat. izdal je celo poseben dokument, bulo, o tem. ne bodite preveč ozki, predstavljanje zgodovine je vedno pristransko, in se zgodovina vedno interpretira znova, v skladu s tem kako jo razumemo danes. in prav zaradi te ozkosti, si mi drznemo uporabljati sovražen govor proti nekom. lp

— jan
 
16.1. 2007
ob 10:03
zvezdica

Nekateri imajo očitno zelo kratek spomin ... Tisti, ki danes grajajo Apokalipto, so verjetno tisti isti, ki so se pred 10 leti naslajali nad Braveheartom, ki je veliko bolj krvav in eksplicitno nasilen od Apokalipta. Se mogoče še kdo spomni Kraljice Margo, Ivane Orleanske ali Reševanja vojaka Ryana (nedotakljivega) Stevena Spielberga? Če ste mislili, da v Apokaliptu kri teče v potokih, probajte zgornje naslove. Ali pa recimo eksplicitno prikazano posilstvo v Irresistable. Ali pa Teksaški pokol z motorko ... V primerjavi z njimi je Apokalipto naravnost nedolžen. Otrok ne pobijajo, žensk ne posiljujejo pred kamerami in tudi prizori z odraslimi moškimi so krvavi kolikor se le da malo (glede na okoliščine in zgodbo). Vse to nabijanje o nekem špricanju krvi, krutosti in barbarstvu me spominja na dvoličnost ameriških puritancev, ki dovoljujeo v filmu vse vrste fizičnega in psihičnega nasilja, ampak ne daj bože da se pojavi kakšna seksualna scena. Saj veste, obijati je dovoljeno, ljubiti pa ne! ... Kot je ugotovila večina komentatorjev - problem ni film in pretepanje v njem, ampak režiser. Ko bi iste prizore posnel npr. Steven Spielberg, te debate danes ne bi bilo. Film bi verjetno dobil kakšnih 12 nominacij in 7 oskarjev, medtem, ko dvomim da bo bo Mel Gibson sploh kje nominiran. Mogoče za fotografijo ... Možakar se je enostavno zameril nekaterim krogom s svojimi izjavami. Drugi ga pa pljuvajo zaradi dokazovanja mainstreamovstva. Danes je pač dobro biti "naš". Pa tudi dejstvo da so v filmu sami indijanski anonimneži, ki uporabljajo jucatec, verjetno v puritanski Ameriki ne pomaga kaj dosti ... Počakajmo na evropske filmske festivale. In še moja ocena - čista 10!

— Realni
 
16.1. 2007
ob 12:31

Film je fantastičen!!

— Rok
 
16.1. 2007
ob 17:17

Film je meni čista 10ka in nevem kaj vi ljudje sploh grajate. To je Majevska civilizacija,ki je znana po tem, da je šla čez meje krutosti. Mel Gibson je umetnik in izobražen človek (ne da bi bil njegov oboževalec) prikazal je resničnost, katero so prestajali naši predniki pred 4000 leti (nevem če ravno toliko ampak...). Pomisliti bi morali da se je to dogajalo nekoč in da nas film uči naše preteklosti. Res da je klanje, ampak tako je pač bilo. Če bi gledali dokumentarec o Majih bi bil veliko bolj krut...

— Nejc
 
16.1. 2007
ob 20:55

Navdušena nad filmom!!!...razlogi: neznani igralci, ki so profesionalno odigrali svoje; jezik, ki je bil vsem nekaj novega; film ni tipično holywoodski :) ; brez prenasičenih seksualnih vložkov, ki so skoraj v vsakem filmu danes; zgodba ima en smisel in se človek lahko zamisli, kam pelje svet (danes in nekoč);...in še in še... Vredno ogleda!!! lep pozdrav

— Kristina
 
17.1. 2007
ob 9:22

PA STE ZMESANI?!film je cista 10ka!komur nasilje pac ne pase, je opozorilo dano ze vnaprej!!sploh pa meni osebno je veliko bolj odvratno nasilje nove dobe, ko se pobijajo s pistolami, minami, bombami,...nasilje je vedno bilo in vedno bo...kdor se ne strinja, bi lahko razmisljal o prijavi na tekmovanje za miss:))uvod filma je komicen, potem pa akcija!;)dogajanje je vseskozi napeto.prav grozljivi prizori ga naredijo zanimivega!za piko na i pa je se glavni igralec noro dobr tip:D...torej za konec - kdor je bil navdusen na braveheartom in kristusovim pasijonom, bo definitivno tudi nad apokaliptom.

— youngblood<3
 
18.1. 2007
ob 12:39

Ze pri filmu o Kristusu sem skos fast forward uporablju in ce je Apokalipto tudi Mel Gibson style potem pa ne hvala. Kr naj se gre zdravit. Kako so pa lahko Gladiatorja naredili tako da ni bilo primitivnega nasilja?

— martin
 
18.1. 2007
ob 14:51

naj spustijo pa tebe za kamero

— kingcrazy
 
20.1. 2007
ob 14:04

˝Zato, ker tako groznega filma v življenju še nisem gledala ...˝ Mogoče res nisi videla...obstaja pa verjetno 1000x brutalnejših filmov. Očitno še nisi gledala trilogijo Žaga, Krvavi hostel, Teksaški pokol 1 in 2... Sicer pa mislim da Mel ni niti malo pretiraval...mogoče celo premalo. Konec koncev zakaj bi skrival kruto preteklost?

— me
 
20.1. 2007
ob 14:27

prov carski film je sam tok d veste !!! REAL war!!! film raztura FTW

— $iseK!
 
20.1. 2007
ob 15:46
zvezdica

Resnicno film, ki ti vzame sapo. Vecina igralcev se nikoli ni igrala v kaksnem tako obseznem filmu (celo glavni igralec, Rudy Youngblood), pa vseeno je film bolje zaigran kot skoraj vsi, ki jih dandanes vidimo v kinu. Kar se pa tice nasilja... Mel ni nic pretiraval. V bistvu je samo prikazal to, kar se je dejansko dogajalo v tistih casih pri Majih (zrtovanje trupel v templjih, da bi zadovoljili boga, etc), za razliko od danasnjega brezsmiselnega klanja. Izjemen film. Mislim, da nas vecina se nikoli ni imela moznosti, da slisimo pravo govorico Majev, ali pa sploh vecine 'izumrlih' ljudstev. Definitivno priporocam ;)

— Zenner
 
20.1. 2007
ob 17:51
zvezdica

Narava + clovek = uspeh zivljenja. Clovek brez narave = katastrofa. Pozabili smo kar smo. Se ena zival v zoo carstvu. Film je odlicno pokazal kje nam je mesto in kam gre nasa civilizacija. Poglej, razmisli in.

— rade
 
20.1. 2007
ob 20:58

Enostavno fantastičen film! Toplo priporočam ogled! Mel Gibson je v nastajanju tega filma sodeloval z več arheologi vključno z Dr. Richard D. Hansen, ki je priznan raziskovalec življenja Majev, zato ne razumem kako so nekateri (peščica) tukaj pametni, ter očitajo Mel-u, da Majevske civilizacije ni prikazal pristno. Ne vem mogoče se pa ti ljudje ukvarjajo z raziskovanjem Majevske civilizacije v tem primeru se jim opravičujem.

— Kavbojc
 
21.1. 2007
ob 1:31
zvezdica

Ne vem zakaj skozi prebrane komentarje skozi katere sem uspela priorati vedno bolj dobivam občutek, da se ljudje na nek način 'bojimo' svoje preteklosti. Zgodovina, pa naj bo še tako krvava, je del zgodbe, naše zgodbe in učiti se moramo na napakah,..ampak nekaterim to še vedno ne uspeva najbolj. Ljudje še vedno ponavljajo napake iz preteklosti [Irak ipn.] in se sploh ne zavedajo, da s tem povzročajo nove prepire, vojne in podobno. Kako naj bo na svetu mir, ko ljudje ne 'želijo' sprejeti zgodovine skozi katero so morali njihovi dedki, babice praprapra..kaj vem kaj..? Ali se sploh zavedate, kaj nam Mel s tem filmom prikazuje? Preteklost na dlani, le čas si moraš vzeti in se vsaj za trenutek poskusiti vživeti v vlogo 'jaguarja'.

— Amy
 
21.1. 2007
ob 12:42

Js ne vem kaj je ves ta folk šel gledat? To ni dokumentarec o majevski kulturi! To je film o nekem obdobju te civilizacije, natančneje koncu. Ne vem no, očitn si vsak to po svoje razlaga. Mal morš sledit zgodbi! Kako krščansko neki nevemkaj. Dick Steele se strinjam. Mal preberte komentar njegov! Drugač je pa film vsekakor vreden ogleda!!! lp

— ricola
 
21.1. 2007
ob 22:36

Kdor je zelel majhen, udoben filmcek, s katerim si bo potolazil svojo nezahtevno dusico in je zelel videti nedolzno razkazovanje kulture, umetnosti in ostalih lepot eksoticne druzbe, bi se pac moral prepustiti "resnicni zgodbi" na televizijskem zaslonu. Kdor pa rad vcasih tudi razmislja pa ogled toplo priporocam.

— Ninc
 
22.1. 2007
ob 1:06

Preberite si to, kar piše na tej strani, nad komentarji, pa boste razumeli. Vsi vemo za visoko razvito majevsko civilizacijo in bilo bi brezveze, da bi Mel Gibson še enkrat povdarjal to. Film namreč ni namenjen le uživanju ob gledanju majevske idile, temveč želi pri gledalcu spodbuditi globjo izkušnjo, seveda pa to ne gre, če je človek nerazgledan. Režiser je razmišljal o vzrokih propada majevske civilizacije in je to nekako poskušal navezati na sodobnost. Tisti, ki ste bili med gledanjem filma obremenjeni bodisi z krutostjo ali pa z mislijo, da je želel gibson prikazati katoliške špance na pozitiven način verjetno sploh niste dojeli pravega sporočila filma, ki na zelo dober način povezuje našo preteklost s sedanjostjo in prihodnostjo.

— sraka
 
23.1. 2007
ob 7:46

Krvavo? Potem pač ne živite v relanem svetu! Poglejte si kakšen home video iz recimo Srebrnice, Vukovarja, Iraka, Afganistana, Čečenije,... to je krvavo. Razen ženske in otroka, seveda ne smem pozabiti na ogromno svinjo in črno muco, se mi ni smilil nihče. Vse skupaj je lep dokaz in prikaz, da ko bo 1x človeštvo (končno in dokončno) izumrlo, si bo mati Narava na stara leta lahko odpočila in Zemlja bo ponovno zadihala vsaj za tisto ali dve milijardi let kolikor ji je še ostalo. F*** THE HUMAN RACE!

— RocketFuel
 
23.1. 2007
ob 17:38

alo ludi in ludike vi ki ste že glejali ta film daajte mi kej več povejat o njem hvala pa a mi da kir msn če le če

— mala lizika
 
24.1. 2007
ob 14:20

ej folk film je zakon...mislm rulz...sm hotu rečt svetovn. edin kr me mot je režija, igralska zasedba, vsebina, scenarij, stranski efekti, in slaba izbira scene. Dogodki si ne sledijo ampak preskakujejo, igralci so eni amaterski maji, namest da bi najel ksne huda ala brad pitt itd. Sej vem da to stane sam mel z gipsom ma zihr ful keša. Drugo je pa use spelano zelo profesionalno le na trenutke se futurizem meša z nekonvencionalnim poskusom praktičnega dojemanja bistva baročne multikultorizacijske družbene sheme. Sej štekate ne, sm mal poenostavu da ne zakompliceram zadeve-LP Marcel Stefančić starejši

— ostin
 
25.1. 2007
ob 12:48

ta film je ful hud res me je pepriču tko da če bo še dvojka bo zakon

— kr-en
 
25.1. 2007
ob 17:25

zanima me kakšna je muska u tem filmu... a je v redu, grozna, zelo dobra... prosim za odgovore ;)

— premk
 
26.1. 2007
ob 18:54

Film je res edn najbolših kar sm jih jst vidla.Vsaka minuta filma te bol prilepi na sedež-čist noro!Skoraj stresno;) Pa tale rudy...;) skratka čista zmaga. Usaka čast gibsonu-res je car. Priporočam ga usm;))

— yuyu
 
27.1. 2007
ob 8:54

Mogoče sem od filma pričakoval preveč, saj je Pasijon postavil nove, očitno tudi za Mela previsoke standarde v prikazovanju realnosti stvari o katerih celo težko govorimo. Drugače pa soliden film, vreden ogleda...

— uizzi
 
27.1. 2007
ob 10:45
zvezdica

1. kot 1...če je bilo to o žrtvovanju res pri Majih v zgodovini,so se mi zamerili.V spominu sem jih imela kot eno fajn ljudstvo z visko razvito kulturo...tole z žrtvovanje je bilo pa too much! 2. kot 2...konec je beden!Pirdejo Španci in to je to...whatever!Ko bi vsaj pokazali,kaj so naredili z Maji??? 3. pa...film je krut!Imam dober želodec ampak v 2h urah sem s svojega stola pristala fantu za vrat.Kakšno žvaljenje ti med filmom sploh ne pride na pamet.In ja...na koncu so me pekle oči,ker jih skorajda nikoli nisem zaprla.Kokic res ne kupujte...meni so se zagravžale že takrat,ko so taprijeve jajca jedli... Čeprav se mi zdi,da film sploh nima točne teme.Skorajda je brez smisla.Kaj hoče pokazati?Žrtvovanje? Življenje domorodcev?Spretonos t lova in izmikanja?Na začetku življenje,po tem žrtvovanje,na koncu boj za preživetje... Mi je pa bilo navsezadnje še kar ok...dobro posnet film,z nekaj dobrimi prizori. Res držite s eopozorila,da če nimate dobrega želodca,če ste nežna dušica ali kaj podobnega NE GLEJTE tega filma. 7/10

— Hmmm
 
27.1. 2007
ob 15:39

Ta film je 1000% bolsi od boring kristusovga pasjona. Napet do konca ali bo en clovecek resil svojo druzino (rambo pa james bond se skrijeta kaj ta zna :) Krut ni bil dovolj kot nekateri pravijo ker zgodovinsko gledano je baje bilo s 5krat huje kot pa sam film prikazuje. Ubijanje zensk posiljevanje ubijanje otrok ... kaj pa je to za primitivna ljudstva? Zmaga mocnejsi tako je na koncu zmagal kolumb k je prsu pa jih najdu ker so pac evropske nacije bile bolj moderne in mocnejse. Je bilo par dobrih for v filmu pa skoda k ni blo se bl krvav kokr je v resnici blo. ocena: 4,5

— Grom
 
27.1. 2007
ob 23:51

Kristusjov pasijon in Apokalipto sta DOOOLGOČASNAAA kvaziartistična zmazka. Nasilje zaradi nasilja, kot da film nima drugih sredstev. Gibson bi rad bil umetnik, pa ni. Morda se tega zaveda ali pa mu je to že kdo povedal in zdaj trpi. Tako zelo, da hoče, da trpimo tudi mi. Bolj dolgočasno od vsakega najbolj dolgočasnega slovenskega filma. Slovenski film je za Apokalipto pravi fastforward. Milijon nepotrebnih kadrov, motivov, en sam dolgcajt. Kakšna oživitev majevske civilizacije neki?! Popolna katastrofa od filma! Škoda vsakega centa za tak kino.

— i
 
28.1. 2007
ob 1:24
zvezdica

Ravnokar sem prispela iz ljubljanskega koloseja,tako da imam obcutke o filmu se cisto nedefinirane,AMPAK definitivno je to nekaj najboljsega kar sem v zivljenju videla.RES je prevec nasilja,RES je morda premalo recenega o sami majevski kulturi AMPAK vse to ti film daje na platnu,da sam vizualno prides do zakljuckov,ne vsiljuje ti nicesar,ne zacetka,ne zapleta ne konca,film se razvija tako kot ga sam vidis.In vsi,ki se zgrazate nad krutostjo majev taki so bili to je pac zgodovinsko dejstvo,in pa tudi vsi,ki pravite da je reziser verski fanatik ocitno filma niste pozorno spremljali.Apokalipt o pomeni konec,izbris,neke kulture,nekega ljudstva konec koncev tudi sveta in le kaj drugega so tisti spanci za ameriske domorodce pomenili.

— atina
 
28.1. 2007
ob 2:01

Prve 3/4 ure mi je bil film odlilčen. Nato pa postaja vse bolj dolgočasen saj. Konec v Rambo stilu pa dokončno vse uniči.

— Erik
 
28.1. 2007
ob 9:51

film je res res res vreden ogleda. . zanimiva zgodba napeto dogajanje skozi celoten film!pa sei k kle folk prau da ni nč o kulturi majev sei neki je notr o njihovi kolturi tist obred k je biu pa men tut fotr ne da ime jaguarjeva šapa pa želvji tekač to je zihr njihova koltura k tega pr ns ni!uglaunm peite so pogledat film ne bo vam žou!APOKALIPTO

— jst
 
28.1. 2007
ob 10:00

zelo zelo krut film Mela Gibsona s katerim še sam nevemj koga in zakaj je hotel podučiti. Moje mišlenje o fillmu je da je to "katastrofa"!!!

— Vuk
 
28.1. 2007
ob 16:09

Ne vem zakaj vsi vidite kristjane kot neke odrešitelje!So prišli,ker os prišli...pa kaj!Tudi v resnici so prišli...jagurajeva šapa bi se rešil tudi če bi tam stali vesoljci.In kaj bi rekli vi,če bi tam stali vesoljci?Da je fatastični norec? Konec bi bil isti pa čeprav bi tja prišli Afričani,japonci,mag ar kenguruji ali pa sma Sv.Peter... Dejstvo je,da Maji niso bili samo to,kar viidimo nekateri: znanstveniki,poljede lci,imeli so visoko razvito kulturo in blablabla...JA!Vse to so bili,bili pa so še mnogo več.Verjeli so v višje sile katerim so darovali: živali,pridelke in izdelke in darovali so jim LJUDI!Večina ljudstev je to počelo.Nekateri tako drugi drugače.In Maji so jih darovali še bolj kruto kot je prikazano v filmu...in ker je to prikazano na velikem paltnu so vsi zgražamo...

— ...
 
28.1. 2007
ob 16:18

Meni osebno je film bil zelo vsec,to pa zato ker je pokazal pravi obstoj za prezivetje.Film je pokazan tocno tako kot je v renici negaj blo.Res da je krvav ali to se ne pomeni da je zato slab.Moje mnenje!Vsaka cast reziserju za njegov film.

— artur
 
28.1. 2007
ob 18:06

HUDO!!

— Jože
 
28.1. 2007
ob 21:51

film ga je totalno hud!! vsaka čast mel gibsonu-ni ga bolšga režiserja.krvavo ampak vredno ogleda! Lp:D

— tamala
 
29.1. 2007
ob 15:31

zaspala zravn filma. pol veste kok je bedn.:)

— nekdo
 
30.1. 2007
ob 18:36

za zelo izčrpen in lep članek na film Apokalipto. Tudi mene je film presunil. Mel se bo zapisal v zgodovino z temi svojimi krasnimi filmi. Vedno sem vesela filmov, ki pokaže s kje človek izvira=IZ GOZDA.

— arnela
 
31.1. 2007
ob 8:55

Film je bolj nespameten kot so pričakoval. Spročilo filma je, da so bili Maji nekultivirani kruteži, ki so si saslužili, kar so pozneje dobili od Špancev. Ničesar se ne učiš dosežkov majevske kulture, ki je imela svetle kot tudi temne strani. Glede današnjega rasizma v Mehiki (kot tudi drugod v Ameriki) in prizadevanj za izboljšanje življenskih razmer in kulturne samozevesti Majev je film katastrofa. Ni le nespameten, nevaren je.

— PhJ
 
31.1. 2007
ob 14:40

alo ledi toti film je svtovn pa glvani igralec je tak lušn!

— cool
 
31.1. 2007
ob 16:23

moram reči da te film preseneti obojestransko! je krut ampak celotna zgodba ima velik pomen! že sam začetek me preseneti ko igralsko zasedbo v celoti vidim indijansko!prav tako pa mi je film dal nek nov pogled na mjovsko civilizacijo!ne moraš da nebi pa me vedno znova impresjonira indijanska divjost, menim da se ravno vse to pokaže pri glavnem igralcu, kakor koli hud je!! skratka film ima skoraj da vse sedanjost in preteklost, prdvsem pa se v njem kaže ironija! ogled filma priporoča ravno v kino, kajti akcija nikoli ne ponikne!

— melisa
 
31.1. 2007
ob 17:29

Film je THE BEST!!Že dolgo nisem gledala tako dobrega filma... :) res je SUPER!

— Laura
 
31.1. 2007
ob 20:31

nekateri pravjo kuk je enga nasilja v filmu-če prav pomisleš-to se je dejansko dogajalo-klanje za preživetje in to ne s kakimi nožički da so se mal porezal ampak te je nasadu gor na sablo pa umetelno zrezal-ne vem zakaj kao ful pretiravanja s pobivanjem.če je kdo kdaj vklopu kak national geographic je lohk vidu kaj podobne civilizacije počnejo-sem gledal kako se bičajo med sabo da je blo vse krvavo-kaj bi delal šele kakemu sovragu. film si zasluži čisto 10-ko:) kar se tiče religije-ni veze tle med pasjonom pa apokaliptom-vsak narod je tle zase...Gibson je itak zavzetn krščan in je to na konc pol še bol izrazu da je podprl svoje stališče...itak pa-nobena vera ni nedolžna:)

— Wolf
 
2.2. 2007
ob 19:45

jst se zdej odločam če bi šla gledat ta film pa me kr vleče morm rečt..sm si pa mal pregledala vaše komentarje...morm rečt da sm kr mal šokirana...nasilje ja haloo pa kje živite..a kao zdej neki mel gibson kriv..a si je kdo prebrou kej o majih..ja je blo žrtvovanja velik in ja so žrtvoval tut ženske pa otroke...pa valda ostalo..to je pač blo njihovo verovanje..pa k ste tok proti nasilju..dej preberte kkšn časopis al pa revijo..je še velik bol kruto...mel gibson je pa priznan igralec in režiser če pač ne morte sprejet tazga k je in takih filmou k jih dela ja pol pa raj ne hodte gledat njegovih muvijeu..aja pa nekje sm zasledila da se ni mogla ena žvalit umes ja mala dj pejt pol gledat neki romantičnga ne pa neki tazga...pa itq ne morš zgodovine prkazat tko k je blo res..ker ma pač usak svoje mnenje in svoj prepričanje pa nikol ni blo nikjer lepo pa fino fain so ble bitke je blo klanje je blo lepo in ni blo...s tem se pač morš sprjaznt... nč lepo se mejte jst bom pa ju3 100% uživala u kinu hehe

— pupa
 
4.2. 2007
ob 21:05

js ga še nism gledla ga pa grem pa pravjo da je ful krvau a je res???

— tina
 
5.2. 2007
ob 22:00

ma konc hud film:D:D:D

— t0mzi
 
8.2. 2007
ob 12:49
zvezdica

Normalno je, da imamo gledalci različna mnenja o filmih a pri Apokaliptu je to še toliko bolj očitno. Kar nekaj časa sem potreboval, da uredim misli o tem nenavadnem filmu. Priznanje za izbiro teme a se tudi meni zdi ideja nekako premalo izkoriščena. Dejansko sploh ne gre za zgodbo o Majih ampak o domorodskem plemenu, v čigar idilično življenje Maji tako usodno posežejo. Res je film napet, se ne vleče ipd. a se mi zdi, da bi vsebino lahko povzel v treh stavkih :( Je pa lepo prikazano, kako nekaj posameznikov (z ustrezno razlago naravnih pojavov-sklicujoč se na božanstva) lahko manipulira z množicami, kar se dogajalo v vseh velikih civilizacijah in se dogaja tudi danes :) Strinjam se-izstopa glede izbire teme in predvsem jezika, se mi je pa zdel vsebinsko pomanjkljiv, da ne rečem prazen. Ocena max. 7,5/10 LP

— hajli
 
8.2. 2007
ob 14:25
zvezdica

To pa je res film, ki si zasluži 5 zvezdic.In sploh ne pretiravam.Morate verjeti.Zgodba res prikazuje življenje starih ljudstev.Čisto resnično je narejena.Niti malo podobna ameriškim filmom. skratka, ODLIČNO ! Ajda

— Ajda
 
10.2. 2007
ob 7:44

zakon film..nimam besed. upan da še bo kdaj kaj takega!!! Lp :)

— UrŠka
 
11.2. 2007
ob 12:49

Film ki sem si ga ogledal že doma, vendar sem ga šel gledat še v KOLOSEJ. Film je odličen, akcije zadost, efekti super,..po dolgem času movie, ki mi je všeč!!! Zakon

— Alex
 
12.2. 2007
ob 19:11

Film je odličen natančno prikazuje življenje majev v klasičnem obdobju majovske civilizacije. Meni je v redu veliko vem o majih in režiser se ni oddalil od te vsebine, čeprav malce kruto prikazuje žrtvovanja ampak na zelo realen način. Oddalil pa se je od njih ker je prikazal življenje v mestu, maji niso imeli mest-mesta so bila zgolj zbirališča templji in svetišča na enem mestu in bili so malo bolj razviti. Tako da zavračam vse tiste trditve ki govorijo da film ne prikazuje "skoraj" realnega življenja majev. Čeprav meni ni v redu režiser mi je film res odličen!!!

— Arheolog
 
12.2. 2007
ob 22:13

Film je dober, kdo pa pravi da ne sme narediti maje krute(jše bolj kot so bili). Kaj pa dan D ko je blo po njem 10 filmov. Odličen film, zgodovinsko netočen.Pa kaj.Kdo pa pravi da mora bit vse resničbo.Film kot film kot hollywood. Meni je bil zelo všeč.

— vajhun sin kajtimara
 
14.2. 2007
ob 12:18

ne vem zakaj se vsi zgrazajo nad krvavo vsebino filma, ces da je takkko krvav da tece izpod kino zaslona. samo poglejte si vse neumnosti ki jih suce MTV. Sicer res ni krvi, je pa vseeno bolj ogabno gledati serije kot so Dirty Sanches, Wild Boys in podobne nagnusnosti, kjer jejo fekalije in kozlajo en po drugem, pa se nihce ne pritozuje... za razmislit o nasih lastnih dvojnih merilih

— nekdo
 
21.2. 2007
ob 14:33

Film je res super.no mogoče za kkšne mal krvav.sam vsa človeška zgodovina je krvava in bo krvava...jest sm vesela da so na svetu ljudi kot je Gibson...ker mislm da je zlo mal režiserjev, ki bi si upal to nardit (da jih kritiki ne bi raztrgali). Uglavnem film te pritegne.

— Nika
 
22.2. 2007
ob 13:01

Nad filmom sem bil zelo navdušen.Še posebej sem bil navdušen,ker je režiser Mel Gipson.Najbolj strašno je bilo pleme,ki je ujetnikom odsekalo glave.

— Emil
 
22.2. 2007
ob 15:14

misljem da je lepi film vndar ni primerem od 12 let naprej zato ker LJUDJE MALCAJO LJUDI IN JIH PPO MALCAJO (RAZSTRGAJO)

— dobru 5 :)
 
24.2. 2007
ob 0:58

Zgodovina, sedanjost in prihodnost človeštva. Po filmu se globoko zazrite vase in v današnji svet.

— Matevž
 
1.3. 2007
ob 23:05
zvezdica

OK... saj je v redu, a zadevščina ima precej malo veze s pravimi Maji (razen jezika in videza mesta...). Osebno mislim, da je Gibson bolj kot Maje upodobil Azteke, ki so resnično na svojih ekstravagantnih žrtvovanjih znali letno žrtvovati tudi več deset tisoč ljudi. Mislim, da je film posnet dobro, da je zgodba sicer kar v redu... veliko teka in mislim da ne preveč krvi.

— Andrejko
 
16.3. 2007
ob 15:34

omg...najbolši filllm...pa ta igravc fulll luštn...ta jaguar...no usaj men je res nabolši film zakon pa k sekajo glave najbolš hehe a ni folk

— niky
 
21.3. 2007
ob 16:16
zvezdica

Jaz bi pa rada pohvalila ta film... ne vem zakaj toliko zgražanja o nasilju in ne vem kaj, poglejte malo današnji svet, ne vem no... pa glede tega da je nasilje v filmu nad otroki in ženskami... hm ja pač je Mel prikazal tako kot je bilo, sicer pa v drugih filmih, ki jih gledamo vsak dan po tv-ju ni nič drugače, pa ne vidim da bi se kdo zgražal... sicer pa, to je zgodovinski spektakel, ne vem kaj ste drugega pričakovali, ni nek dokumentarec... pa še o kristjanih, kot že toliko ljudi pred mano, bom tudi jaz rekla, kje za hudiča ste jih videli kot odrešitelje... samo priporočam da film naslednjič gledate z dušo, se vživite v igralce, kot v tem primeru v Jaguarja, zame je bila prava pustolovščina, lahko rečem eden izmed najboljših filmov...

— tina
 
28.3. 2007
ob 21:21

uvod je predolg, sploh ni tk krvav film ko nekteri pišete- pr krvavih stvareh sploh ne pokaže (npr: ko mu izreže srce), sicerbi pa lohk vedl da so se v časih maje vklal tk da se ni treba zgražat. film je v bistvu kr zanimiv, sam ni nek film ki se ti utisne v spomin. čeprav je dobr ni eden mojih majljubših filmov

— s***
 
5.5. 2007
ob 2:42

Najbolji film na vetu

— VRH
 
5.5. 2007
ob 2:49

Mislim da mnogi koji se zgrazavaju nad nasiljem u filmu nijesu dovoljno dobro ni shvatili sto je Mel Gibson htio da prikaze. Tu je najmanje poenta u samom nasilju, koje provlaci kroz film. Trebalo bi ga malo dublje analizirati i savjetujem mnogima da ga jos jednom pogledaju kako bi vidjeli koliko je to jedna lijepa prica o borbi koja je uvjek pa i danas sastavni dio nasih ziviota. Pozdrvaljam vas sve...

— Pero
 
10.7. 2007
ob 10:48

pozdravljeni! Film apokalipto, je res zakon film. Še men je bil zlo ušeč, pa čprav me ne zanima kj preveč zgodovina!

— tinkica
 
20.7. 2007
ob 9:20

zelo dober film..ampak mislim da je bil Kristusov pasijon bolj krvav...je pa dober in poučen..

— ĐiĐi
 
23.7. 2008
ob 2:00

Ajda in tina.. strinjam se z vama.Film je ODLIČEN.

— sony18
 
29.8. 2008
ob 19:39

Filma zaradi eksplicitnih prizorov nasilja ne priporočamo mlajšim od 16 let. pa to ni postolovski to ki je grozlivka

— jan
 
1.1. 2014
ob 22:10

jan js sm bla stara 8 let kos m ga gledala kaj pol to je tko ni grozlivka

— maša
 

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja Kolosej zabavni centri d.o.o. ali Ljubljanski kinematografi d.d. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.