Moorovo raziskovanje ameriške kulture orožja je v vsakem primeru vredno občudovanja, ker pa je nastalo ob terorističnih napadih na New York 11. septembra, je še posebno pogumno in silovito delo. Film Bovling za Columbine je poleg mnogih drugih nagrad prejel tudi prestižno francosko filmsko nagrado - cesarja za najboljši dokumentarec, v isti kategoriji pa je nominiran tudi za oskarja.
Dokumentarec na rednem kino sporedu
12. 3. 2003
Ta teden je v kinematografskem smislu nekaj posebnega, saj na redni kino spored prihaja film žanra, s katerim se pri nas v kinu ne srečujemo prav pogosto - namreč dokumentarec Bovling za Columbine.
Michael Moore, ki svoje poglede predstavlja tudi v knjigah (te dni prihaja na slovenske knjižne police tudi prevod njegove uspešnice Stupid White Man), v svojem "subjektivnem dokumentarcu" kritizira eno ameriških nacionalnih svetinj, drugi amandma in pravico do nošenja - in uporabe - orožja. "Smo mar narod, ki je nor na orožje ali smo preprosto samo nori?", je Moorovo osnovno vprašanje, ki ga postavlja vsem razrednim slojem, etničnim skupinam, ter medijsko vplivnim ljudem, od televizijskih producentov, ki predvajajo nasilje, do politikov in "aktivistov", apologetov pravice do samooboroževanja tipa Charlton Heston, ki je že leta predsednik ameriškega Združenja za pravico do nošenja orožja (National Rifle Association). Ustanovili so ga davnega leta 1871, takoj po zakonski prepovedi Ku Klux Klana, s posebnim poudarkom, da imajo pravico do uporabe orožja zgolj belci...
Zadnje novice
14.3.
15.2.
24.1.
16.1.