Chris je režiral prva dva filma po velikanskih uspešnicah J. K. Rowling, prvi dve knjigi je obudil v življenje za filmsko občinstvo - najprej je polnil blagajne Harry Potter - Kamen modrosti, zdaj pa je tu težko pričakovano nadaljevanje Dvorana skrivnosti - in če ga prosite, naj povzame zadnja tri leta, dobite kratek odgovor: "To mi je spremenilo življenje."
Ne pretirava. Chris se je z ženo in njunimi štirimi mladimi otroki preselil v Anglijo, kjer sta bila filma posneta, in je tam že tako dolgo, da njegova najmlajša, petletna hčerka Isabelle zdaj govori z angleškim naglasom. "'Živ', oči,' mi reče," v smehu ubere soliden cockney. "Res smo že dolgo tu..."
Pa ne da bi se pritoževal. Chris odkrito priznava, da je anglofil, in na srečo namerava ostati, kjer je, da bo delo z novim režiserjem steklo gladko; kot izvršni producent bo še vedno vsakodnevno vpleten.
Njegova ljubljena družina je, mimogrede, razlog za to, da bo za tretji film prepustil vroči režiserski stolček drugemu. Čisto preprosto - več časa bi rad preživel z njo.
"To je čudovito delo, je pa tudi zelo zahtevno in jemlje veliko časa," pravi. "To pomeni zjutraj oditi, preden otroci vstanejo in se odpravijo v šolo, in priti domov, ko že spijo."
"Da naslednjega dela ne bom režiral, sem se odločil izključno zato, da bi preživel več časa s svojo družino. Pri teh filmih nas priganja čas, ker otroci hitro rastejo, zato bi imel dobesedno samo kakšne štiri proste tedne in že bi začeli s tretjim filmom. Gledam druge otroke v filmu, kako so vse starejši, in spoznal sem, da res nočem zamuditi odraščanja lastnih otrok, zato se mi zdi pomembno, da preživim nekaj časa z njimi."
Toda življenje se mu ni spremenilo le zato, ker je zapustil rodno deželo - odraščal je v Ohiu - in se prilagodil življenju v Angliji. Samo delo, zbližanje z igralci - z Danielom Radcliffom, ki igra Harryja, z Rupertom Grintom, ki igra Rona Weasleyja, in z vsemi ostalimi - in s sodelavci, to, da je v središču fenomena Potter, mu je vlilo zadovoljstvo, kakršnega ni čutil še nikoli prej.
"Z umetniškega vidika je bila to moja najboljša izkušnja v življenju. Če bi moral kot filmar oceniti svoje dosedanje delo, sta to vsekakor moja najboljša filma."
"In čutim, da sem po teh dveh filmih postal boljši filmar in se lahko lotim drugih tem in drugih stvari drugače, kot bi se jih, če ju ne bi naredil. Pred Harryjem Potterjem se mi je vedno zdelo, da je moja kariera na razpotju, da postajam preveč mehak in sentimentalen, in spoznal sem, da je prišel Harry Potter v moje življenje ravno ob pravem času, da mi je dal novo energijo in mi osmislil kariero."
"Zato bom vedno hvaležen, naj se zgodi karkoli, lahko bo to višek, z vidika blagajniškega izkupička bi bilo vsekakor težko biti boljši, lovili bi lasten rep. Zame kot za režiserja je bil to gotovo začetek drugačne kariere, zelo zelo kritičen sem do filmov, ki sem jih naredil v preteklosti, do Harryja Potterja pa nisem, najbrž jim bom vedno stal ob strani."
Njegova zapuščina je seveda ogromna. Skupaj s producentom Davidom Heymanom, ki je prvi odkupil pravice za ekranizacijo knjig J. K. Rowling in jih nesel na Warner Bros., je Chris nadziral ustvarjanje nečesa, čemur ne moremo reči drugače kot mini mesto - Potterville, če hočete - s svojo lastno šolo in ravnateljico, ki nadzira pouk na snemanju, z bolniškim osebjem, tesarji, električarji, štukaterji, graditelji, oblikovalci, krojači in bogvekom še.
Če ste eden od srečnežev, ki so obiskali trajni dom produkcije, Leavesden Studios, nekdanjo tovarno motorjev Rolls Royce blizu Watforda, je nemogoče, da vas ne bi prevzeli tako sama velikost kot natančnost, ki se vidi v najmanjših podrobnostih na pravljičnih prizoriščih vse naokrog; mnoga so bila seveda narejena za prvi film, nova so dodali za drugega.
Ko se razgleduješ po Veliki dvorani Bradavičarke, akademije za čarovnike in čarovnice, med vrstami šolskih klopi, narediš nekaj korakov po gryfondomski dnevi sobi, pokukaš v zgornje nadstropje v spalnico, kjer spita Harry in njegov najboljši prijatelj Ron, se pomudiš pri Hagridovi koči - boljšega doma velikanu ne bi mogli ustvariti - ali stopiš v enega od Leavesdenovih nekdanjih hangarjev, v katerem je zdaj sama grozeča Dvorana skrivnosti z rekami vode vse naokrog in ogromnimi kačastimi kipi, se znajdeš v svetu, kjer čisto zares prebivajo Harry Potter in njegovi prijatelji, njegovi učitelji, njegovi sovražniki.
Ko pogledaš delovno sobo Slatana Sharmerja - novega profesorja na Bradavičarki, ki ga čudovito upodablja Kenneth Branagh - in vidiš fotografije na stenah, lepotilne pripomočke na toaletni mizici (suhi šampon znamke Tress and Warlock, losjon za utrditev pričeske št. 3 znamke Tress and Warlock) in uokvirjeno priznanje, ki razglaša, da mu je Čarovniški tednik prisodil "najočarljivejši nasmešek", imaš občutek, da se bo ta človek vsak čas spet od nekod prikazal.
"Na prizorišče sem pripeljal nekaj svojih krščencev," se spominja Jason Isaacs, ki igra Luciusa Malfoya, ki se prvič pojavi v Dvorani skrivnosti.
"Njihov oče je igralec, torej so bili že prej na filmskih prizoriščih. Toda sprva so ostali brez besed. Preprosto niso mogli verjeti. In niso srečevali igralcev, srečevali so junake. Tam ni bil Robbie Coltrane, bil je Hagrid, eden od ljudi, ki jih imajo najraje na svetu."
"Če bi izpostavil eno izkušnjo, ki mi jo je prinesel ta film - in vse skupaj je bila čudovita izkušnja, krasno sem se imel - je to, da sem videl obraze vseh otrok, ki so prišli na prizorišče. To resnično pomeni gledati, kako oživi čarobni svet, vstopili so v čarobno kraljestvo in to je nekaj tako izjemnega..."
"Moč teh prizorišč, ki jih je ustvaril trikratni dobitnik oskarja Stuart Craig (za svoje delo pri Kamnu modrosti je bil znova nominiran), in posvečanje najmanjšim podrobnostim sta bistvenega pomena, da se bodo igralci s tem svetom lahko zlili in da mu bodo gledalci lahko verjeli in se mu pustili zapeljati," pravi Heyman.
"Veliko podrobnosti ne vidiš v filmu, toda zaradi njih je ta svet izvirnejši," pojasnjuje. "Imamo celo bradavičarski urnik, v filmu ga ne bo nihče videl, ampak otroci ga lahko dobijo in to daje svetu, ki ga ustvarjamo, verodostojnost in resničnost. Če me vprašate, koliko rekvizitov smo naredili, vam ne morem povedati števila, toliko jih je in toliko je podrobnosti, ki dajejo temu svetu videz resničnosti."
Stuart Craig, tudi sam čarovnik scenografije, ocenjuje, da so za oba filma naredili "tisoče in tisoče" metel. "Ne bi vam mogel povedati, koliko. Imeli smo neko punco, ime ji je bilo Tracey, ki se ni nikoli ustavila, vsa čast, ki je odlično delala, na srečo je preživela in se posvetila drugim stvarem, ampak zelo dolgo je živela samo za metle..."
Stuart je neizčrpen vir zanimivosti. In nekaterim je prav težko verjeti. "Ste vedeli, da so porabili več ton mavca za prizorišča pri Kamnu modrosti kot pri Gladiatorju?" smeje vpraša. "Ne? Tudi jaz nisem, ampak naš vodja gradbenikov je delal pri obeh filmih in nam je nekega dne to povedal, kot da bi morali odpreti šampanjec. Prosim, ne sprašujte me po točnem številu..."
Avtorica Jo Rowling prav tako ostaja zanesljiva pomočnica. Sijajna svetovalka, na katero se filmarji lahko obrnejo s še tako malenkostnim vprašanjem.
"Pri prvem filmu, ko je imela Jo nalogo, da prebere vsak osnutek scenarija, in je dejavno sodelovala, je prišla in pogledala modele. Za različne stvari, recimo čarobne palice," pripoveduje Heyman.
"Pogledala je nekaj čarobnih palic in rekla: 'Precej okrancljane so.' Pa so okrancljane palice šle in so nam ostale veliko bolj enostavne čarobne palice. V tem oziru je zelo pomagala. In v začetku je sodelovala pri izbiranju igralcev in pri teh stvareh. Pri tem filmu nam je bila Jo spet v pomoč, če smo imeli vprašanja, smo jo vprašali, pokazali smo ji vsak osnutek scenarija, naša sodelavka je in tudi pri tretjem in pri vseh naslednjih filmih bo."
Kaj torej lahko pričakujemo od Dvorane skrivnosti? Tako kot knjiga je tudi film mračnejši, pravi Columbus, in bolj strašljiv. In ker tokrat ni potrebno predstavljati junakov in sveta čarovnikov, nas takoj čaka akcija. In akcije je veliko.
Tu so leteči avtomobili (za snemanje so potrebovali 15 primerkov starega britanskega modela Ford Anglia), govoreči pajki, novi junaki (strašni Malfoy starejši, oče Harryjevega zapriseženega sovražnika Dreca, pa prej omenjeni vase zagledani profesor Sharmer, sijajna Miriam Margolyes kot zelenoprsta profesorica Ochrowt) in zlo, ki preti Bradavičarki. Tu so tudi priljubljeni stari znanci - profesor Dumbledore (Richard Harris), profesor Raws (Alan Rickman) in ljubeznivi orjak Hagrid (Coltrane), če omenimo le nekatere. Pa še ustrahujoča, nič kaj ljubezniva Dursleyjeva (igrata ju Fiona Shaw in Richard Griffiths).
"V prvi knjigi gre za odkrivanje in je veliko bolj otroška, polna Harryjevega čudenja, ko odkriva novi svet Bradavičarke," pravi Columbus. "Druga knjiga nas popelje na mračnejši kraj, je bolj skrivnostna, film pa je pustolovski v pravem pomenu besede."
"Hoteli smo, da bo ta film boljši od prvega. V prvem smo morali predstavljati junake, pri Dvorani skrivnosti pa smo imeli priložnost, da se takoj posvetimo zgodbi, zato je film bolj pustolovski. Veliko je akcije in, čeprav je temačnejši, tudi humorja. Narediti smo morali drugačen film od prvega in to me je pritegnilo k delu. Zelo zabavno je bilo."
Columbus in Heyman sta se razumljivo zelo zbližala z glavnimi igralci, še posebno s tremi otroki, ki so v ospredju zgodbe - z Danielom, Rupertom in Emmo Watson, ki igra Hermiono. Oba sta vesela, da sta jih gledala, kako so se učili, razvijali svoje spretnosti in neverjetno napredovali kot igralci.
"Vsi so postali veliko boljši igralci," pravi Columbus. "Pri prvem filmu sem moral ponavljati prizore osemkrat ali devetkrat, zdaj le še trikrat ali štirikrat. In Dan, kot boste videli v tem filmu, je res postal glavni."
"Mislim, da je pri prejšnjem filmu veliko otrok, še posebno mladih deklic, navijalo za Toma Feltona, ki igra Dreca Malfoya. Slabega fanta imajo vsi radi, ne? Zato so imeli radi Toma. V tem filmu se bo to prevesilo na Danovo stran, resnično se je razvil v pravega voditelja in v precejšnji meri v akcijsko pustolovskega junaka, tako da je v tem oziru nekoliko drugače, v tem filmu je njegov lik veliko močnejši. Emma, Rupert, vsi so postali veliko boljši igralci, na snemanju so sproščeni in to je krasno, saj iz tega lahko nastanejo čudovite stvari."
Glavni junak Daniel je zdaj star 13 let. Za njim je noro leto - pravzaprav sta minili dve leti, odkar je dobil vlogo Harryja Potterja - toda še vedno je vljuden, prijazen mladenič, očitno zadovoljen s svojim življenjem. Če ga vprašate, kako je bilo snemati Dvorano skrivnosti, bo odgovor pospremil širok nasmešek.
"Naravnost sijajno," pravi Daniel. "V prvem filmu se Harry odziva na vse, kar vidi okrog sebe, odkriva svet in se v bistvu prepušča dogajanju. V drugi knjigi, ki je slučajno moja najljubša - zelo sem srečen, da igram v tem filmu - pa Harry vzame stvari v svoje roke, saj je odkril Bradavičarko in svoj svet. In ker vidi, da je nekaj narobe, da se tu dogaja nekaj slabega, si zada nalogo, da bo zadevo rešil, in začne delati načrte. Ker se je Harryjev lik tako razvil, je bila ta vloga zame veliko večji izziv."
Daniel, ki je v tem času dobival najboljše šolske ocene v svojem mladem življenju - po zaslugi "čarovnika", ki ga je poučeval na snemanju (otroci so pouku pravili kar bradavičarska šola) - in si s tem zagotovil mesto na izbrani (resnični) šoli, tudi vztraja, da mu slava, ki jo prinese igranje tako velike vloge, ni preveč spremenila življenja.
"Res mi ga ni, ni kakšne velike razlike," pravi. "Čisto nič nimam proti temu, da me ljudje prepoznavajo na ulici, kajti vedno, ko me prepoznajo in hočejo govoriti o filmu, omenjajo pozitivne stvari, ki jih je krasno slišati. Lahko bi kdo mislil, da bo to postalo dolgočasno, pa ni tako, ker rad spoznavam ljudi in rad poslušam, kaj si mislijo o filmu."
"In moji prijatelji se niso spremenili. Vedo, da sem Dan in da samo igram Harryja. Do mene so enaki kot vedno. In srečo imam, saj imam nekaj čudovitih prijateljev."
Ena od najboljših stvari pri Dvorani skrivnosti, pravi Dan, je to, da je moral posneti veliko akcijskih prizorov. In boljše zabave si res ne moreš želeti, pove.
"V drugem delu se Harry ne boji postaviti za to, v kar verjame. Mislim, da se tudi v prvem ni bal, ampak v drugem je zares neustrašen, pravi akcijski junak je in to je čudovito. Zelo uživam v akcijskih prizorih, vseh seveda ne morem izpeljati, ampak posnel sem jih kar precej in najljubši mi je tisti na koncu, v Dvorani skrivnosti, zelo sem se zabaval. Zdi se mi tudi, da se Harry precej spremeni, kar zadeva čustvovanje; njegova čustva se zelo poglobijo, zdi se mi, da pride to v drugem filmu bolj do izraza."
Daniel se že posveča tretjemu filmu, ki ga bodo začeli snemati v začetku naslednjega leta; v tem času bo lahko začel obiskovati svojo novo šolo, kar je za vsakega mladostnika težko obdobje.
Razumljivo, da je kar žalosten, ker Chris Columbus ne bo režiral naslednjega filma.
"Zelo je žalostno, hkrati pa vem, da nas ne bo zapustil, saj bo kot izvršni producent tako ali drugače vpleten in bo večino časa na snemanju," pravi Dan. "Po drugi strani je krasno imeti novega režiserja za tretji film, saj res rad spoznavam ljudi in bo to zame priložnost, da spet nekoga spoznam."
Snemanje Dvorane skrivnosti se je začelo 19. novembra 2001, komaj tri dni po uspešnem začetku predvajanja Kamna modrosti. Potterjevci so bili na višku slave spet na delu in so jo imeli komaj čas uživati.
"Krasno je bilo, do zdaj je šlo gladko. Počitka nismo imeli veliko in moram reči, da se ga ne bi branil," se smeji. "Ampak bila je fantastična pustolovščina in takoj smo se spet vrgli v delo, kot da se sploh ne bi ustavili, res smo bili zagnani. Kot sem dejal, do zdaj je šlo gladko."
Chris Columbus, utrujen in srečen, je vsekakor prepričan, da je bilo prav takoj preiti na drugi film.
"Odločili smo se, da bomo dali filmu nekoliko drugačen izgled," pravi režiser. "Dolgočasne zadeve, spreminjanje leč in pomikanje kamere, takšne stvari smo delali, imeli smo drugega snemalca, Rogerja Pratta, in drugačen pogled na film, zato se resnično zdi, ko bi bila to dva ločena filma, dve ločeni enoti, vendar ni bilo prekinitve, saj smo tisti ponedeljek za petkom, ko so začeli predvajati Kamen modrosti, že snemali naprej."
"Ampak zdi se mi, da je bilo tako prav. Mislim, da je v takem primeru dobro vsakokrat spremeniti določene elemente. Ker ima vsaka knjiga svojo lastno osebnost, zahteva drugačen pogled in drugačen slog, zato je pomembno stvari malo premešati, v nasprotju s tem, kar se je zelo obneslo pri Gospodarju prstanov, ko so posneli vse tri dele naenkrat. Mislim, da je bilo za nas tako najbolje, saj so tudi otroci v vsaki knjigi starejši."
Tehnologija se spreminja tako hitro, da so se celo v času od prvega do drugega dela pojavile novosti na področju specialnih efektov, ki jih je filmska ekipa lahko uporabila za Dvorano skrivnosti.
"Tehnologija je vsako leto boljša," pravi Heyman. "Efekti so boljši letos, kot so bili lani, pojavljajo se nove tehnike in omogočajo stvari, ki prej niso bile mogoče. Določene tehnike osvetlitve pri quidditchu bodo pripomogle k temu, da bo stadion resničnejši. In ko bomo končali tretji del, bo ta spet boljši."
Za vsemi vpletenimi je nepozabno leto. Če vprašate otroke, vam bodo povedali, da so se med njimi spletla globoka prijateljstva, da se na snemanju zabavajo in da zdaj tudi bolj zaupajo v svoje igralske sposobnosti. In če jih vprašate, kaj je bil višek zadnjih dvanajstih mesecev, jih bodo našteli veliko, nihče pa ne bo pozabil omeniti londonske premiere, ko so se prvič videli na velikem platnu.
"Uživala sem!" pravi Emma, ki ji je zdaj 12 let. "Ko sem stopila iz avtomobila, sem pogledala okrog sebe in tam je bilo toliko ljudi, da nisem mogla verjeti. Nisem mogla verjeti, koliko kamer, bila sem popolnoma zaprepadena in z velikim veseljem sem si ogledala film, čeprav te je kar strah, ko se vidiš na velikem platnu tri metre visok, in takrat sem film videla prvič, si lahko mislite? Bila sem tako živčna, da sem si grizla nohte, čeprav tega nikoli ne počnem."
Razumljivo, da Emma zdaj komaj čaka premiero Dvorane skrivnosti. "Vsekakor," pravi. "Zelo težko čakam, da vidim film. Ker preprosto vem, da bo še boljši od prvega, in že ta je bil čudovit..."
Avtor: Martyn Palmer
HARRY POTTER and all related indicia are trademarks of and © 2002 Warner Bros. All Rights Reserved. Harry Potter Publishing Rights © J.K. Rowling.
