Vse je izgubljeno

Z oskarjem nagrajeni Robert Redford je glavni junak trilerja, ki se dogaja na odprtem morju. Vse je izgubljeno je zgodba o možu, ki se bori za preživetje, potem ko je njegova jahta uničena.

Neimenovani moški, ki sam pluje po Indijskem oceanu, nekega jutra odkrije, da je njegova jahta trčila v ladijski kontejner, ki ga nosi morje, in zdaj jo zaliva voda. Navigacijska oprema in radio sta okvarjena, zato pluje na slepo in zaide v silovito neurje. Čeprav mu razbiti trup uspe zakrpati in čeprav je dober mornar, komaj preživi ujmo.

Ker si pri plovbi lahko pomaga samo s sekstantom in pomorskimi zemljevidi, je odvisen od morskih tokov, ki bi ga z malo sreče lahko ponesli v ladijski koridor, kjer bi ga lažje našli. Toda v pripekajočem soncu in sredi morskih psov se mora ob hitro izginjajoči hrani iznajdljivi mornar kmalu soočiti z dejstvom, da zre smrti v oči.

O produkciji

J. C. Chandor je že dolgo, preden je bil njegov scenaristični in režiserski debi Margin Call nominiran za oskarja, vedel, da hoče posneti triler na odprtem morju. Toda trajalo je kar šest let, preden se mu je porodila izvirna zamisel Vse je izgubljeno, morečo pomorsko pustolovščino, ki se dogaja izključno na morju in v kateri nastopa samo en lik brez imena in skoraj brez besedila.

“Zgodba je zelo preprosta," pravi Chandor. "Možak v poznih letih se poda na nekajmesečno plovbo. Vmes poseže usoda, z jahto doživi nesrečo in od tistega trenutka osem dni spremljamo njegov boj za preživetje.”

Chandorjev scenarij je bil pravo nasprotje normalnega scenarija. Dolg je bil samo 30 strani. In v njem so bili samo opisi, nobenega dialoga. Ko ga je v roke dobil producent Neal Dodson, je Chandlerja najprej vprašal, kdaj mu bo poslal še preostanek.

“Ko je rekel, da je to vse, sem bil hkrati prestrašen in navdušen,” se spominja Dodson. “Najin prvi skupni film je slonel na dialogu, ta pa niti malo. Takoj sem podvomil, da ga bomo lahko financirali, ker je film izredno drzno zasnovan. Snemanje bi bilo pogumna poteza.”

Chandor je bil v svoj scenarij prepričan, saj se je lotil teme, ki jo dobro pozna. Sicer nikoli ni sam plul po oceanu, vendar je odraščal med čolni in plovba je bila del njegovega življenja. Dejstvo, da je zgodba v bistvu preprosta in da spominja na Hemingwayevo znamenito delo Starec in morje, ga je gnalo, da bi film zares posnel.

Ključen trenutek je nastopil, ko je Robert Redford sprejel vlogo. Chandorja je spoznal na premieri filma Margin Call na festivalu Sundance l. 2011 in zdel se mu je točno tak ustvarjalec, ki ga bi hotel podpreti. Imel je vizijo, bil je nov glas in zgodbo je znal povedati na zelo svojski način. Redforda je pritegnila izvirnost projekta. Všeč mu je bilo, da je bil scenarij drzen in ekscentričen. In magnet je bilo tudi dejstvo, da ni dialoga, kar bi sicer marsikoga odbilo.

In všeč mu je bilo še nekaj. Da ga je režiser sploh povabil. Odkar obstaja festival Sundance, so pomagali že številnim mladim ustvarjalcem, toda še nihče od njih Redforda ni povabil k sodelovanju. Ravno nasprotno.

Ko je bila edina vloga v filmu zasedena, so sedli in naredili seznam, kaj vse potrebujejo. Na vrhu seznama je bilo dvoje - ladja in kraj, kjer jo lahko potopijo. Za snemanje so potrebovali tri jahte. Ena je služila za zunanje posnetke, druga za snemanje notranjosti, tretja pa za posebne učinke. Mislili bi, da ni težko kupiti treh enakih jaht. No, izkazalo se je, da je. Našli so jih ob različnih trenutkih, v različnih pristaniščih. Vse so morali uvoziti.

Da je scenograf ladje primerno opremil, so si morali izmisliti celo ozadje zgodbe, saj ladja navsezadnje odraža glavni lik in pripoveduje vzporedno zgodbo. Chandor je scenografu dal natančne podatke: glavni junak je ladjo kupil pri 51 letih, in sicer staro šest let. Deset let pozneje je zaradi gospodarske krize v 90. letih malo popustil pri njenem vzdrževanju. Ko se je upokojil, je v obnovo jahte vložil 20.000 dolarjev. In podrobnosti je bilo še veliko. Vsaka malenkost na ladji razkriva delček preteklosti ali značaja lastnika.

Snemanje na vodi je vedno zahtevno, pri tem filmu pa sploh, saj se niti en kader ne dogaja na kopnem. Snemali so na različnih krajih v Tihem oceanu, v Karibih in pred mehiško obalo v bližini Ensenade. Tam so z močno zdelano in zakrpano jahto zapluli v pristanišče s snemalno ekipo na krovu in Robertom Redfordom za krmilom. Seveda so povzročili veliko vznemirjenja med tamkajšnjimi mornarji. Pa ne zaradi slavnega igralca za krmilom, temveč zaradi stanja, v katerem je bila jahta.

Prizore trčenja s kontejnerjem in potapljanja so posneli v največjih snemalnih bazenih v Rosarito Beachu na polotoku Baja, kjer je bazene za svoje potrebe zgradil James Cameron, ko je snemal Titanik.

Zaradi zahtevnega snemanja sta pri filmu sodelovala dva direktorja fotografije, kar je za film zelo nenavadno. Druga posebnost pa je, da so priprave na snemanje trajale kar sedem tednov, kar je za neodvisni film skoraj nezaslišano.

Končni izdelek je film, kakršnega še ni bilo. 90 minut izgradnje lika, pustolovščine, upa in brezupa, omahovanja in truda... Ustvarjalci filma so prepričani, da se v glavnem junaku lahko vidi vsak in da bo zato med gledalci dobro sprejet.