Kolosej
Film distribucije Karantanija Cinemas

Viktorija in Abdul

biografska drama
Podnapisi
Na sporedu od: 21.9.2017, Kolosej Ljubljana
1h 52min / 112min
Leto: 2017
Jezik: angleščina
Scenarij: Lee Hall
Režija: Stephen Frears
Filmska zgodba, pod katero se podpisuje režiser filmov Zaljubljeni Shakespeare, Kraljica in Philomena Stephen Frears, je postavljena v zadnje obdobje vladavine kraljice Viktorije, ki je Veliki Britaniji kraljevala kar 63 let, vse od leta 1837 do svoje smrti. V filmu spremljamo zadnje desetletje njene vladavine in njeno nepričakovano prijateljstvo s postavnim mladim indijskim uradnikom Abdulom Karimom, ki iz Indije pripotuje, da bi se leta 1887 udeležil praznovanja kraljičinega zlatega jubileja (Queen's Golden Jubilee) in kasneje postane njen najožji zaupnik in učitelj. Čeprav je bila kraljica Viktorija v tistem času tudi cesarica Indije, člani kraljeve družine in njeni najožji sodelavci prijateljstvu odločno nasprotujejo in ga želijo uničiti. Medtem ko se kraljica sprašuje o mejah svojega dolgoletnega vladanja, z Abdulom, kljub nasprotovanjem bližnjih in tako rekoč celotnega dvora, razvijeta vdano zavezništvo in naklonjenost, ki priljubljeno kraljico pripravita do tega, da začne na svet okoli sebe gledati z drugačnimi očmi. V vlogi karizmatične Viktorije bomo gledali oskarjevko Judi Dench, medtem ko bo kot mladi Abdul nastopil indijski igralec Ali Fazal. Gre za film poln topline, modrosti in humorja, ki preko pristnega prijateljstva med kraljico in njenim služabnikom raziskuje vprašanja rase, moči in religije.
Filmska zgodba, pod katero se podpisuje režiser filmov Zaljubljeni Shakespeare, Kraljica in Philomena Stephen Frears, je postavljena v zadnje obdobje vladavine kraljice Viktorije, ki je Veliki Britaniji kraljevala kar 63 let, vse od leta 1837 do svoje smrti. V filmu spremljamo zadnje desetletje njene vladavine in njeno nepričakovano prijateljstvo s postavnim mladim indijskim uradnikom Abdulom Karimom, ki iz Indije pripotuje, da bi se leta 1887 udeležil praznovanja kraljičinega zlatega jubileja (Queen's Golden Jubilee) in kasneje postane njen najožji zaupnik in učitelj. Čeprav je bila kraljica Viktorija v tistem času tudi cesarica Indije, člani kraljeve družine in njeni najožji sodelavci prijateljstvu odločno nasprotujejo in ga želijo uničiti. Medtem ko se kraljica sprašuje o mejah svojega dolgoletnega vladanja, z Abdulom, kljub nasprotovanjem bližnjih in tako rekoč celotnega dvora, razvijeta vdano zavezništvo in naklonjenost, ki priljubljeno kraljico pripravita do tega, da začne na svet okoli sebe gledati z drugačnimi očmi. V vlogi karizmatične Viktorije bomo gledali oskarjevko Judi Dench, medtem ko bo kot mladi Abdul nastopil indijski igralec Ali Fazal. Gre za film poln topline, modrosti in humorja, ki preko pristnega prijateljstva med kraljico in njenim služabnikom raziskuje vprašanja rase, moči in religije.

O NASTAJANJU FILMA

Film je posnet po romanu Victorija and Abdul: The True Story of the Queen's Closest Confidant (History Press, 2011) angleške avtorice in novinarke indijskega rodu Shrabani Basu. Temelji na dnevnikih resničnega Abdula Karima, ki so jih našli šele leta 2006 in so dokončno potrdili, da je bilo prijateljstvo med njim in kraljico resnično.

Leta 2001 je Basu pripravljala knjigo o indijskem curryju in med raziskovanjem ugotovila, da gre za jed, ki jo je imela zelo rada tudi kraljica Viktorija. Ko je obiskala njeno posestvo Osborne House na otoku Isle of Wight v Veliki Britaniji, je tam opazila več njenih portretov, na katerih je skupaj z indijskim moškim. O tem, kako navdušena je bila nad Indijo, so pričala številna darila in dragocenosti, ki jih prejela kot cesarica, in jih dala razstaviti. Zaradi varnosti ni Indije nikoli obiskala, je pa več kot očitno poskrbela, da je Indija prišla k njej.

Kasneje je pisateljica obiskala tudi Viktorijin grad na Škotskem in hišo, ki jo je dala za svojega indijskega prijatelja zgraditi na posestvu. Kmalu je postalo jasno, da je bil Abdul, ki je v večini virov omenjen kot Munshi (učitelj), pomembna oseba v kraljičinem življenju, zato se je odločila njuno zgodbo podrobneje raziskati.

Izkazalo se je, da to ne bo tako preprosto, saj je dal kraljičin sin princ Bertie, ki je kasneje postal kralj Edvrad VII, uničiti vso korespondenco, ki sta jo med sabo imela Viktorija in Abdul. Ostali so samo kraljičini dnevniki, napisani v jeziku Urdu, ki se ga je kraljica naučila od svojega indijskega prijatelja. Dnevniki so pozabljeni ostali v kraljevem arhivu, verjetno zato, ker jih nihče od zahodnih zgodovinarjev ni razumel.

Naslednji pomemben mejnik je bilo odkritje Abdulovi dnevniških zapisov, ki jih je pisateljica našla pri njegovem pra-nečaku v Pakistanu. Abdul je dnevnik začel pisati leta 1887, tik preden je odpotoval v Veliko Britanijo na praznovanje 50. obletnice vladanja kraljice Viktorije, njegova vsebina pa je potrdila, marsikaj od tistega, kar je pisateljica našla v pozabljenih kraljičinih zapiskih.

Knjiga je izšla leta 2011 in kmalu prišla v roke filmskih ustvarjalcev. »Šlo je za trk različnih razredov, kultur, ver in generacij … in za zgodbo, ki ni bila širše znana. Zanimivo se nam je zdelo Viktorijin svet prikazati skozi oči navadnega mladeniča iz Agre, ki se je povzpel na vrh družbene lestvice,« je o kasnejšem nastajanju zgodovinske biografske drame povedala scenaristka Lee Hall.

Ko so se začeli dogovori o tem, kdo bo odigral vlogo ponosne in hkrati srčne in ranljive 'prababice Evrope', ni bilo treba dolgo premišljevati: »Judi Dench je brilijanta igralka, poleg tega je pa še videti kot kraljica Viktorija,« je svojo izbiro komentiral režiser Stephen Frears.

»Zelo sem se razveselila, ko so mi ponudili vlogo. Zgodba kraljice Viktorije me je navdušila že, ko sem jo upodobila v filmu Mrs. Brown. Že takrat sem opravila domačo nalogo in se poglobila v njeno življenje in značaj. Zato sem si rekla: zakaj pa ne? Viktorijo občudujem. Bila je izjemna zgodovinska osebnost, film pa govori zgodbo, ki smo jo komaj odkrili,« je o začetkih sodelovanja povedala Judi Dench.

Za mladega Abdula so ustvarjalci iskali svež obraz in ga našli v mladem igralcu Aliju Fazalu, ki je v Indiji že dobro znan, Veliko Britanijo pa je prvič obiskal prav zaradi filma, kar njegovo osebno zgodbo poveže s filmsko.

Snemanje se je septembra 2016 začelo v Indiji, kjer so nekaj ključnih prizorov posneli nedaleč od Tadž Mahala, in nadaljevalo na stari celini. Ekipa se je mudila v gradu Winsdor in se nato odpravila na Škotsko. Snemali so celo v Firencah, glavnina filma pa je posneta na britanskem otoku Isle of Wight na posestvu Osborne House, kjer je bila kraljičina letna rezidenca.

ZANIMIVOSTI:

∙ Viktorija je bila kraljica Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske od 20. junija 1837 in cesarica Indije od 1. januarja 1877 do smrti. Njena vladavina je trajala več kot 63 let, kar je bil rekord med britanskimi monarhi, do leta 2015, ko jo je po dolžini staža presegla njena prapravnukinja Elizabeta II.

∙ Praznovanja imenovana Queen's Jubelee v Britaniji pripravijo ob okroglih obletnicah vladanja svojih kraljic in kraljev. Nazadnje je svoj safirni jubilej pred nekaj meseci praznovala kraljica Elizabeta II., prva iz britanske kraljeve družine, ki je na prestolu že več kot 65 let.

∙ Judi Dench je bila med snemanjem filma pri svojih skoraj 82 letih že starejša od kraljice Viktorija. Ta je umrla nekaj mesecev pred svojim 82. rojstnim dnem.

∙ Da bi se s kraljico lažje sporazumevala, se je Abdul kmalu po prihodu na britanski dvor začel izpopolnjevati v angleščini. Njegovi večeri pa so bili rezervirani za poučevanje jezika Urdu, nad čemer je bila kraljica navdušena in se ga je tudi dobro naučila.

∙ Med jedmi, ki so bile med snemanjem na voljo filmski ekipi, je bil vedno tudi indijski curry.

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Bodi prvi in napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.