Kolosej
Film distribucije Cinemania group

Super veliki jaz

dokumentarec
Film epskih porcij.
Na sporedu od: 6.1.2005, Kolosej Ljubljana
1h 36min / 96min
Leto: 2004
Država: ZDA
Scenarij: Morgan Spurlock
Režija: Morgan Spurlock
Avtor strašljivo zabavnega dokumentarca Morgan Spurlock se je odločil biti poskusni zajček v domiselnem eksperimentu, ki naj bi odgovoril na vprašanje, zakaj so Američani tako debeli. 30 dni se je prehranjeval samo v McDonald'sovih restavracijah, vmes pa se je o problematiki hitre prehrane pogovarjal z zdravniki, odvetniki in strokovnjaki za prehrano.

Sporočilo filmskega ustvarjalca Morgana Spurlocka

Super veliki jaz je potovanje človeka v svet pridobivanja teže, zdravstvenih težav in hitre hrane. Gre za raziskavo ameriškega načina življenja in kako se Američani bašejo do prezgodnje smrti.

Ko sem poklical svojega prijatelja Scotta Ambrozyja (direktorja fotografije pri filmu) na Zahvalni dan leta 2002 in mu predstavil svojo zamisel za Super veliki jaz, se je začel neobvladljivo smejati in je rekel, "To je pa res neverjetno zanič zamisel." Ta izjava je bila še naprej naša mantra, še posebno tisti mesec, ko sem se počutil tako slabo, kot si nikoli nisem mislil, da je sploh mogoče: "To je res neverjetno zanič zamisel."

Sredi moje sadistične epifanije nisi mogel prižgati televizorja, ne da bi slišal o "epidemiji debelosti v Ameriki" ali o dveh dekletih, ki tožita McDonald's. Zdi se, kot da je cela Amerika in cel svet nenadoma postal "Debel in vesel."

Videl sem ogromno predebelih otrok in opazoval nešteto družin, ki se večer za večerom prehranjujejo s picami in burgerji. Ko pa je vse to prišlo celo v sodno dvorano, je varovalka pregorela; nekdo je moral povedati to zgodbo in sicer tako, da bi pritegnila zanimanje in pozornost.

Takoj smo se lotili predprodukcije, sklicali strokovnjake in zdravnike, se dogovorili za intervjuje in sestavili urnik potovanj. Dva meseca po tistem, ko sem poklical Scotta, je bilo naše delo že v polnem teku. To je tako čudovito pri videu; če lahko zbereš skupaj vse elemente, lahko film posnameš izredno hitro in poceni.

Vedno sem si želel, da bi bil moj prvi film nekaj posebnega, nenavadnega in originalnega. V filmu Super veliki jaz smo zbrali skupaj vse od naštetega in še več. Vse skupaj se je začelo kot zelo zabavna izkušnja. Prvi dan je videti celo izraz slavja na mojem obrazu, vendar ko se dan približuje koncu, se realnost, kaj ti takšna hrana naredi, zelo nazorno pokaže tudi na ekranu. Zdelo se mi je, da se dnevi kar nikamor ne premaknejo ... Želel sem si samo, da bi bilo že konec tega poskusa.

Postprodukcija je potekala istočasno s snemanjem filma. Stela Georgieva, naša glavna urednica, je začela takoj s pregledovanjem in montažo posnetkov. Najela je celo vrsto pomočnikov. Sredi julija 2003 je bilo pregledanih skoraj vseh 200 ur posnetkov in montaža skoraj zaključena.

Skupno smo posneli več kot 250 ur posnetkov, prepotovali več kot 40 000 km in naredili film, od zamisli do rezultata, v manj kot enem letu!

Upam, da vam bo všeč - veliko bolečin in trpljenja (objekt sem bil večinoma jaz) je bilo treba pretrpeti, da smo ga lahko ustvarili.

Morgan Spurlock

V filmu Super veliki jaz filmski ustvarjalec Morgan Spurlock pojasnjuje epidemijo debelosti Američanov z intervjuji po celi državi in tako, da postane poskusni zajček diete "samo McDonald's" celih 30 dni skupaj. Njegov film, ki je prejel nagrado na filmskem festivalu Sundance, je enako zabaven, kot grozljiv, ko se spušča v odgovornost združb, izobraževanje o prehrani, programe šolske malice in kako si Američani kot narod z načinom prehrane kopljejo prerani grob.

Naj vam bo všeč ali pa jo preprosto prezirate, hitra prehrana bo ostala: je hitra, dostopna, poceni in nasitna, poteši potrebo modernega in neustaljenega načina življenja. Vendar, kakšna je resnična cena?

Šokiran zaradi vedno bolj naraščajočega trenda debelosti pri mladih in odraslih, filmski ustvarjalec Morgan Spurlock v svojem novem dokumentarcu preiskuje, kaj Amerika jé in ali te navade grizejo Ameriko nazaj.

Približno 37% ameriških otrok in odraslih ima na sebi preveč maščobe in dva od treh odraslih sta pretežka ali izredno debela. Gre za pomanjkanje samokontrole ali so za to krive združbe hitre prehrane?

Spurlock se je odpravil na pot in se o tem pogovarjal s strokovnjaki v 20 ameriških mestih, vključno s Houstonom, najdebelejšim mestom v Ameriki (zdaj Detroit). Od najuglednejših zdravnikov do telovadnih učiteljev in kuharjev, pa do otrok, predlagateljev zakonov, do zakonodajalcev. Ti strokovnjaki so delili svoja mnenja, raziskave in občutke o naši raziskavi z vedno večjim obsegom. In končno, Spurlock se je lotil najbolj edinstvenega poskusa, v katerem sam dokumentira učinke prehranjevanja samo s hitro prehrano ... na sebi.

Quarter Pounders, Big Macs in ocvrt krompirček so postali edina Spurlockova prehrana 30 dni zaporedoma, izključno iz jedi, ki jih najdemo na McDonaldovem jedilniku-s štirimi preprostimi pravili:

  1. obvezno: jedel je lahko le tisto, kar je na voljo za pultom (vključno z vodo!),
  2. ni smel naročiti super-size obroka, razen če mu je bil ponujen,
  3. obvezno: vsako jed na jedilniku je moral jesti vsaj enkrat,
  4. brez izjeme: moral je jesti tri obroke dnevno, zajtrk, kosilo in večerjo.

In tako je tudi jedel. Ko se je povečala količina zaužite ocvrte hrane in hrane, bogate z natrijem, sta se višala tudi njegov holesterol in raven natrija v krvi in stvar, ki se je začela kot zabaven enostaven poskus, se je sprevrgla v resno skrb za nadpovprečno zdravega Spurlocka-navkljub protestom njegove življenjske sopotnice, ljubiteljice vegetarijanske kuhinje.

Vse to je pripeljalo do visokega računa za hrano, morečih obiskov pri zdravniku in zanimivo gledanje za vsakogar, ki se je kdaj koli spraševal, če lahko človek živi tako, da se prehranjuje izključno s hitro prehrano.

Spurlockova mesec dolga norija s hitro hrano po vsej državi je dokumentirana, prav tako pa tudi razkrivajoči in iskreni pogovori z najbolj priznanimi zdravniki in strokovnjaki, oglaševalskimi in marketinškimi direktorji ter ameriško mladino - številno mladino, ki pogosto uživa hitro prehrano. Rezultati so, milo rečeno, osupljivi.

Film raziskuje tudi grozljivost šolskega prehrambenega programa, ki zmanjšuje število ur namenjenih zdravju in telovadbi, zasvojenosti s hrano in ekstremnimi ukrepi, ki se jih lotijo ljudje, ki bi radi shujšali in postali spet zdravi.

O producentu/režiserju/scenaristu/glavnem igralcu Morganu Spurlocku

Morgan Spurlock, producent/režiser/poskusni zajček filma Super veliki jaz je na Zahvalni dan sedel doma na kavču, v hiši, kjer je preživel svoje otroštvo v Zahodni Virginiji in jedel purana ter vse, kar sodi zraven, ko se mu je porodila zamisel za film Super veliki jaz.

"Ravno sem pojedel in sem na TV poslušal novico o dveh deklicah, ki tožita McDonald's," pravi Spurlock. "Takoj sem poklical Scotta (Ambrozy, direktor fotografije) in mu pojasnil svojo zamisel. Ko se je nehal smejati, je rekel 'To je res neverjetno zanič zamisel.' Še preden sem se vrnil v New York je bila predprodukcija že v teku."

Doma iz Zahodne Virginije je Spurlock nagrajeni pisec, režiser in producent. Je tudi ustanovitelj The Con, produkcijske družbe s sedežem v New Yorku.

Super veliki jaz je Spurlockov prvi celovečerec. Diplomiranec New York University's Tisch School of the Arts je v 12 letih, kolikor dela na tem področju, ustvaril več kot 60 projektov. Od reklam do glasbenih videospotov, pa do televizijskih oddaj, Spurlock je imel privilegij delati s takšnimi družbami, kot so MTV, ESPN, NBC, FOX, TNT, VH-1, Sony in MCA Records.

Leta 1999 je Spurlockova celovečerna prestava The Phoenix dobila nagrado občinstva na newyorškem mednarodnem filmskem festivalu Fringe. Kasneje je prejel nagrado Best Play honors na ameriškem tekmovanju piscev predstav Route 66 januarja 2000.

Leta 2000 je Spurlockov reklamni film za Sony Corporation, "Do You Dream in Sony?," zmagal na filmskem festivalu v Chicagu in Filmskem in video festivalu ZDA.

The Con je ustvaril izredno uspešno internet oddajo "I Bet You Will" leta 2000 in z njo prišel z medmrežja na MTV leta 2002, kar se je zgodilo prvič sploh. Po produkciji 53 epizod za mrežo je družba pobrala dobiček in ga uporabila za financiranje prvega filma, dokumentarca o hitri prehrani Super Size Me.

Festivali in nagrade

najboljši režiser, filmski festival Sundance
MTV: nagrada News and Docs, Full Frame
2004 filmski festival Sundance
2004 SXSW
2004 Comedy Arts Fest v Aspnu
2004 festival dokumentarnih filmov Full Frame
2004 filmski festival v Philadelphiji
2004 filmski festival v Washingtonu
2004 mednarodni filmski festival v San Franciscu

Glavni nastopajoči

Morgan Spurlock - Kot Morgan Spurlock
Ronald McDonald - Kot Ronald McDonald
Dr. Daryl Isaacs, M.D. - Interna medicina
Dr. Lisa Ganjhu, D.O. - Gastroenterologinja & hepatologinja
Dr. Stephen Siegel, M.D. - Kardiolog
Bridget Bennett, MS, RD - Strokovnjak za prehrano
Eric Rowley - Fizioterapevt
Alexandra Jamieson - Ljubiteljica zdrave prehrane Alex, vegetarijanska kuharica, Morganovo dekle

Komentarji

20.12. 2004 ob 16:44

Film oz. dokumentarec, po katerem še vse do danes nisem stopil v noben McDonald's. Obvezen ogled za vse fastfood junkyje!

— ZZigc
4.1. 2005 ob 23:33

Preprosta ideja (avtor se odloči, da 30 dni ne bo jedel drugega kot McDonalds hrane), a narejeno domiselno in zabavno. Film, ki da misliti.

— Naty
6.1. 2005 ob 17:06 zvezdica

Ali je kdo po ogledu filma zavil v McDonalds? Mene tam ne bodo več videli (čeprav tudi prej tam nisem jedla nič drugega kot sladoled)! Res odličen dokumentarec, ki ga priporočam vsem, ki nimajo dovolj časa za umirjeno kosilo =)

— Puella
6.1. 2005 ob 17:18

ej pomoje so itak usi američani predebeli k sam to žrejo!)

— laralowejuš
6.1. 2005 ob 18:59

Zopet en veleumni izzbruh slovenskih prevajalcev. Lol. Skoraj tako neumen prevod kot Bojevnik Musa.

— Panco
7.1. 2005 ob 7:45

jst mam ta film že kšn let doma na cd-ju... bedn mi je...

— ...
7.1. 2005 ob 9:45 zvezdica

Ja, lahko, da je dober film in ideja. Ampak tud če bi vsak dan jedla žgance pa zelje ali pa na primer ričet, bi na koncu zbolela za istimi znaki kot ta "super size me"! tako da film v bistvu ne kritizira mc donaldsa, ampak slabe navade prehranjevanja in življenja!

— božo
7.1. 2005 ob 13:29

Mene pa full mot k je narobe naslov preveden.Se vid da si un kreten od prevajalca sploh ni filma ogledu al pa nima pojma o angleščini.Kdor si je ogledu film mu je lahk jasn da je ''super size me'' velelni stavek in v nobenem smislu nemore poment ''Supre veliki JAZ''

— miha
7.1. 2005 ob 18:38

Obvezen ogled za vse ljubitelje Mcdonaldsa.Sam obožujem to hrano,ker sem že vrsto let vsaj 1x na teden tam,AMPAK...ta dokumentarc mi je pa odpru oči definitivno! Sicer kokr prav božo, film konkretno ne kritizira Mc, sam vseen me še dooolg cajta ne bodo tam vidl!!!:)

— Ordell
8.1. 2005 ob 23:04

Žalostno je kolk mamic pelje svoje tamale v te McDonaldse !!! Sam poglejte.Potem pa umirajo za rakom pri 14 letih !

— Mile
10.1. 2005 ob 6:55

Ni bogvedi kaj. Men je bla zadeva dolgocajtna (gledal pred neki mesci na cd) Sploh ne verjamem - kak so vedno večji obroki v McDonald restauracijah - sej vsak ve da se enga bigmc menija bol svoh najes- ce gres pa na horsa je pa precej bol. In storije kak je mlad človek prej ko v mescu dni iz zdravega človeka nastal starček s 1000 boleznimi.

— Ff
10.1. 2005 ob 12:32

in kako bi ti, miha, prevedel naslov? super povečaj me? to bi bilo seveda neprimerno bolje. NOT.

— joza
11.1. 2005 ob 18:41

ja sem gledal... priporočam jedcem te grde razvade... ja mc ni zdrav, prepričajte se že enkrat...

— pauc
11.1. 2005 ob 19:12 zvezdica

Tega ne moreš primerjat. McDonalds naj bi imel hrano sestavljeno iz mesa(beljakovin), ogljikovih hidratov in maščob. Včasih so jedli samo zelje tudi po več mesecev, pa niso tako zboleli. Zelje pa nekako ne vsebuje vsega kar telo potrebuje, McDonalds pa naj bi. Tko da v bistvu je ta dokumentarec le kritika fast food-a, po katerem segamo zaradi slabih prehranjevalnih navad.

— Puella
13.1. 2005 ob 12:44

Hej, filma jest sicer (še!) nisem gledala, ampak HALO - sej imajo v MC-u tud prov dobre solate. Sej bi on lohk jedel samo solate, ki so zdrave, pa ne bi imel zdravstvenih težav.

— mačka
16.1. 2005 ob 21:11 zvezdica

Ta film je film,kater nam pokaže,kako živimo...in ob gledanju tega filma spoznamo,oz.spoznajo /te:), v čem je vzrok,da se vse hitreje viša telesna masa,slabo počutje.itd...Danes je prehranjevanje nekaj zelo pomembnega, saj ritual življenja ni več takšen kot je bil včasih...ljduje so se gibali, jedli zdravo hrano, cigaret niso poznali, ravno tako ne coca-cole.danes pa je vse to in še vsa ta tehnlogija, ki res uničuje naše možganske celice...aja pa še to..zelje je dobro za vid in prebravo, medtem ko mleto meso z vsemi dodatki--kakšna korist je od njega??? Skratka,mene v samopostrežbenih restavracijah ne bodo več videli.oz.me že ne vidijo več kot pet let ne..Prisegam na zelenjavi,sadju,riba h in pri kakšnem dobrem kosu mesa:))mejte se,čaw

— pupa
18.1. 2005 ob 14:44 zvezdica

Film (oz. dokumentarec) me ni ravno najbolj navdušil - po moje je bolj kritika komercializma kot fast fooda. Me prav zanima, kako bodo odgovorili na vse to pri Mc Donaldsu, Pizza Hutu in podobnih firmah... Sicer pa bi se lahko raje obregnili k raznim ''domačim'' hamburgernicam, saj je tam vse skupaj res nezdravo. Mc Donalds pa je pri surovinah (in samem načinu priprave) zelo izbirčen. Pa ne da bi jih zagovarjal ampak Mc D. le ni tako velik krivec kot je prikazano. So v naših domačih gostilnah (in trgovinah) še veliko hujše stvari kot Big Mac. No, tako je moje mnenje, sicer mi ni škoda dnarja za vstopnico, bi pa lahko bilo boljše.

— Aljosa
18.1. 2005 ob 14:48

Še to: se tudi strinjam, da po enem mesecu jedenja hrane v mcdonaldsu res ne postaneš nevemkaki bolnik. Imel bi kakšen kg več, to pa bi po moje tudi bilo to. Probat pa ne mislim it :)

— Aljosa #2
19.1. 2005 ob 15:25

stari sm postau lačen... gremo v mc donald's!

— bubo
20.1. 2005 ob 11:11

jst jem v mc...in je čist ok...men osebno.in seveda enkrat na teden pa to res ni greh.ne vem zakaj tak cirkus zganjao zarad tega...s vemo kaj ta hrana dela.pupe...vi ste tak fine.sam sadje..pa tak...dejte no

— iztok
23.1. 2005 ob 10:20 zvezdica

ATENTAT NA McDONALDS. Ko človek zagleda hamburger, natančneje, tistega, ki mu ga pod nos porinejo v restavraciji McDonalds, recimo veličastnega in slastnega Big Maca, ne more verjeti svojim očem. To je mojstrovina. Sanjski sendvič, ki se topi v ustih. Ki diši, ki nas rajca, ki nas zadovolji. Bolj kot čokolada, bolj kot seks. Bolj kot vampi, jota in kranjska klobasa. In seveda bolj kot korenje, kumare, jabolka in banane. Nič čudnega, da hočemo še. Da postanemo odvisniki, da bi ga jedli 24 ur na dan. Da bi ga jedli vsak dan, ves mesec, celo leto, skozi celo življenje. Da bi zanj tudi umrli, se stepli in naredili največjo neumnost kar jih je. Prav imate, McDonaldsovi hamburgerji so kot droga, kot čisti heroin, ki ga pač pojemo in si prihranimo bolečino. V njih je nekaj čarobnega, nekaj preroškega. In potem so tu še solate, majhni piščančki, kokakola, sladoledi, palačinke in vse tisto, kar ne najdemo nikjer drugje. In McDonalds je zmagal tudi v Sloveniji. Na celi črti. Slovenija je za hitro hrano. Sloveniji se mudi. V Evropo in čez lužo. In sedaj se je našel nekdo, ki ostro, satirično, zabavno in direktno napada esenco Združenih držav Amerike. Še bolj pogumno kot Michael Moore, saj eksperiment izvede na sebi. Se spremeni v poskusnega zajca in se odloči, da bo mesec dni jedel samo hrano iz McDonaldsa. In pozor, poba ne uporablja dvojnika ter posebnih efektov. Poba vse poje tudi v resnici. Kot junak filma Oldboy, ki je v živo požrl hobotnico, kot legendarni transvestit Divine, ki je v kultu Pink Flamingos pojedel pasji kakec. To je čisti snuff, perverzno uničevanje telesa, kjer se zdravniki držijo za glavo, McDonaldsovi uslužbenci pa ne dvigujejo telefonov. In tip ne odneha. Kljub temu, da se zredi za 13 kilogramov, da se mu zviša krvni tlak, da mu mast zalije jetra in da mu tič ne funkcionira tako kot bi bilo treba. Mora vztrajati in iti do konca, saj snema dokumentarec, svoj Fahrenheit 9/11, svoj Kristusov pasijon, kjer hoče dokazati, da so hamburgerji smrtno nevarni. Seveda, če jih žreš vsak dan trikrat na dan in vase streseš okoli 5 tisoč kalorij. Dobro, toda kaj, ko nas bo med gledanjem prijelo, da bi skočili do najbližjega McDonaldsa in si privoščili enega zares velikega, sočnega, slastnega in seksi Big Maca.

— iztok gartner
23.1. 2005 ob 21:25

Zdele sm pršla iz Koloseja... Ta film pa MORTE IT GLEDAT! U slovarju bi mogl dat pod "gravž" naslov tega filma! Res je hud film. 10% ne greste več v fast food! Posebej pa vabljeni tipi k mate radi "obilne" ženske - teh ne manjka... Pejte gledat, ne bo vam žal; še prej pa pejte u McDonalds ker pol zihr ne boste več šli :)

— Jnck
2.2. 2005 ob 15:21

šla gledat... ampak kaj nej? itak sm že prej vedla d fast food (MC food) ni zdravo. ampak kdaj si jo še vedno lahko privoščm in si tud bom. men je to ful dobr, ne glede na dokumentarec...

— mash
7.2. 2005 ob 16:47

Kr neki, vsi k so predebeli zaradi McDonalca so zaradi sbe, poleg tega pa kdo za vraga bo šel vsak dan tja? Zame je bil ta film zguba dnara, časa,...

— DST
2.7. 2005 ob 5:06

že ko sm tole prebral sm lačn ratu tko da jutr obvezno v mkdonaldsa na dva big mek menija mnjami

— fgfhfh
10.7. 2006 ob 21:39

ej folk ta film je meni the BEST, ker je ded lusn pa je faca upam da jih bo mel še več takih ajde

— šefkija
28.10. 2007 ob 22:10

ful dobr film.jst sm tok lačn ratu k sm gledu film.

— klemn
28.2. 2008 ob 0:00

danes sem že spet po dolgem cajtu že spet gledala super veliki jaz!!!!mene je že prijelo da bi si šla po enega big maca.sam če tko pogledaš si sami uničujemo življenej s to hitro hrano!!!!pač tistim ki jim je ta hrana zelo všeč morjao pričakovtai da bojo enkrat zelo debeli če se bojo s tem basal!!!!sj ne pravm d jst ne hodm v meka sam useen pač to jim sam dajem nasvte pač če hočjo bit suhi nj zdržijo pa nej grejo 4 na mesc u meka la pa mn!pa je!!!!vse to spackala petra

— petra
23.4. 2009 ob 2:00

a je drgač ta poskusn zajčk nakonc res umru al kva je blo???

— grega
8.1. 2010 ob 20:07

danes sem si ogledal ta dokumentarec, jezelo resničen in vreden ogleda. Najbolj ironična stvar po ogledu je, da sem si zaželel hamburger iz mcdonalda (čeprav take hrane ne jem niti enkrat na leto). =P

— Tralala
6.4. 2011 ob 19:28

hehe jez grem u mcdonalds na kebab alpa u kitajsko enkrt na mesc (u mcdonalds na vsake 3 mesce ker živim u manjšem mestu kjer ga ni) Ker mamo pa večino (43procentov) "čefurjev" mamo pa zlo dober kebab. Mamo tut 15 kitajcev=dobra kitajska! Drugač sta pa zele,kisu mlek pa žganci tabolš!

— KULMAN
11.1. 2012 ob 19:20

men je tut hrana u mc donalcu ful dobra sam zdej k sm vidla ta film vem da nam šla več velikat tja. mal se mi je zagabl tut.

— nika

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.