Kolosej
Film distribucije Fivia

Stari

akcijski
Kaznilnica odrešitve?
Na sporedu od: 25.11.2004, Kolosej Ljubljana
2h / 120min
Leto: 2003
Država: Južna Koreja
Scenarij: Chan-wook Park, Jo-jung Hwang, Chun-hyeong Lim
Režija: Chan-wook Park
Iz zapora izpuščen moški srednjih let želi izvedeti, zakaj je moral za zidovi preživeti dolgih petnajst let in se maščevati tistim, ki so ga oropali svobode ...

Kratka vsebina

Po petnajstih letih ujetništva v hotelski sobi s posteljo in televizorjem ter občasnimi redkimi obiski neznanca, ki pa z njim ne spregovori niti besede, Oh Daesuja dobesedno vržejo v prostost. Na sebi ima drago obleko, v žepu denar in najnovejši mobilni telefon, v sebi pa nakopičeno sovraštvo, ki ga je negoval dolgih petnajst let. Njegov prvi in edini cilj je najti človeka, ki mu je odvzel 15 let življenja brez kakršnega koli razloga. Tako se zdi.

S tem filmom se boste podali na pot, ki jo sproti tlakujejo vprašanja, popotnika na njej pa žene maščevanje. Sprva tako pomembno vprašanje KDO? se zlagoma prelevi v ZAKAJ?, to pa na koncu v KAKO DOLGO?

Nenavaden rek

Zrno peska ali skala, v vodi oba potoneta

nekje na začetku te poti dobi novo razsežnost. Nov pomen, ki ga zaokroži citat:

Kot gazela lovčeve roke,
kot ptica ptičarjeve zanke
se osvobodi.

Če je to sploh mogoče.

Za kamero

23. avgusta 1963 v Seulu rojeni režiser in scenarist Chan-wook Park je najvidnejši predstavnik korejske kinematografije zadnjega desetletja. Za vse filme, ki jih je režiral, je napisal tudi scenarije: Three (2004) je naslov, ki je za film Three, Monster obveljal zunaj korejskih meja, Starega (OldBoy ali Old Boy) je režiral leta 2003, istega leta pa je nastal tudi If You Were Me. V leto poprej datira Simpathy for Mr. Vengeance, s katerim se je prvič predstavil na filmskem festivalu v Cannesu in požel navdušenje ter izjemno pohvalne ocene kritikov. Leta 2001 je napisal scenarij za film Humanist (pod tem naslovom je film mogoče zaslediti na DVD zgoščenki). V letu 2000 je po lastnem scenariju režiral Joint Security Area, nenavadno zgodbo o prijateljstvu med vojaki na meji med Južno in Severno Korejo, ki pa se konča z nasiljem in žrtvami na obeh straneh. Film je na Japonskem v prvih devetih dneh predvajanja v kinih prislužil izjemnih 5 milijonov dolarjev (samo v otvoritvenem vikendu 1,7 mio $), na domačih tleh pa si ga je ogledalo skoraj 3 milijone ljudi. Ta podatek je toliko bolj zanimiv ob dejstvu, da so oblasti Južne Koreje do leta 1999 prepovedovale prikazovanje vseh japonskih filmov na domačih tleh z obrazložitvijo, da so večinoma preveč nasilni. Filmski časnik Screen Daily pa je zapisal, da so liki vojakov Severne Koreje prikazani "poglobljeno in z izjemno naklonjenostjo, česar si v južnokorejskem filmu še nedavno tega ne bi mogli zamisliti niti v najdrznejših sanjah". Marca 2001 je film prejel najvišje priznanje na festivalu azijskega filma v Deauvillu v Franciji. Istega leta je Chan-wook Park napisal še scenarij za film Anarchists. Leta 1999 je režiral Judgement, za katerega je prav tako napisal tudi scenarij. V leto 1997 datira njegov drugi film Trio, svoj prvenec, nenavadno urbano dramo, polno pesimizma in kriminala z naslovom The Moon is The Sun's Dream pa je zrežiral leta 1992.

Filmu se je zapisal leta 1988, kmalu po končani gimnaziji, kjer je bil vzoren in zelo vesten učenec. Pravi šok zanj je bil namreč ogled Hichcockove Vrtoglavice, za katero je dejal, da je njegova največja želja, če bi smel nekoč posneti svoje videnje tega filma. Kmalu je spoznal priznanega režiserja Kwak Jae-yonga (My Sassy Girl) in postal njegov asistent. Prelomna za njegovo ustvarjanje pa je bila ponudba producentske hiše Myung Films, kamor so ga povabili leta 1995 in mu pri ustvarjanju njegovega doslej največjega finančnega uspeha, Joint Security Area, nudili vso podporo in proste roke.

Parkov Stari je priredba japonskega stripa v osmih delih (tako imenovanega manga) pisca Tsučija Garona (šušlja se, da se pod tem imenom skriva slavni pisec Caribu Marley) in risarja Minegishija Nobuakija. Kim Dong-joo, producent filma in predsednik produkcijske hiše Show East, ki je omogočila nastanek filma, obožuje japonsko popularno kulturo in je na lastno pobudo odkupil filmske pravice za to nenavadno delo v obliki stripa. Vsi, ki ga poznajo, priznavajo Chan-wooku Parku, da je verno sledil izvirniku in znal v svoj film prenesti vzdušje stripa, ki pa mu je dodal osebno noto, zlasti s koncem filma, ko razkrije vzrok dogodkov, ki krojijo usodo glavnega junaka.

Odmevi med kritiki

"Chan-wook Park ni začetnik, ko gre za dinamiko maščevanja, saj jo je že podrobno raziskoval v svojem nenavadnem Simpathy for Mr. Vengeance. Toda Stari seže veliko dlje, na neznano področje in ponudi grenko-sladek, po odpuščanju hrepeneč in celo romantičen konec. S svojim čudovitim vizualnim slogom, vztrajno nepredvidljivostjo in presenečenji ter z liki, ki ponudijo gledalcu kar nekaj šokov, ob katerih je videti Eraserhead pravljica, je Stari divja vožnja ob robu od začetka do konca." - Movie Gazette

"Fantastična igra vseh igralcev, zlasti Min-sik Choija kot Oh Desuja, ki se drzno giblje na meji med norostjo in prisebnostjo, hkrati pa se bori, da bi ohranil vsaj delček sočutja, so največja kvaliteta tega filma. Hkrati pa je režiserju uspelo z malenkostmi preseči tehnično briljantnost svojih prejšnjih filmov, najsi govorimo o kameri, scenariju ali glasbi. Iskreno ga priporočamo kot tretji korak v Parkovem neprestanem osebnem razvoju." - Asian Cinema Drifter

"Nič se ne more primerjati s tem filmom, ki ti dobesedno zleze pod kožo, ki ti da misliti in te vedno znova žene, da si ga ogledaš še enkrat. Ko že misliš, da si vse pogruntal, opaziš nekaj novega, in vse prejšnje predstave se porušijo. Stari zahteva od gledalca popolno predanost in če ste to pripravljeni storiti, vas bo nagradil z izjemno izkušnjo. Na nenavaden način neskončno ganljiv film." - eFilmCritic

"Surov in izpovedno močan se Stari loteva resničnih človeških čustev. Nima nobenega namena biti lahkoten ali prizanesljiv, ne do glavnega junaka Oh Desuja ne do gledalca. Zakaj bi bil prizanesljiv? Tudi življenje ni črno belo ali premočrtno in v svetu, ki je očitno podivjan, ni ostalo veliko prostora za srečne razplete. Če si želite inteligentnega in do sebe izzivalnega filma, se ozrite samo po tem naslovu. Katerikoli drug vam ne bo ponudil ničesar boljšega. Ker je to skoraj nemogoče." -eFilmCritic

Komentarji

14.11. 2004 ob 16:53

Zelo zelo zanimiva ideja filma. Zelo pohvalna zgradba filma, ki nas konstantno drži v napetosti in želji po razkritju skrivnosti katero izvemo šele čisto nakoncu. Film vsebuje orientalski naboj in se mu močno pozna da ishaja iz rok ljudi ki močno spoštujejo čast in tradicijo. Res dober film iz vshoda.

— Looka
19.11. 2004 ob 9:28

Hudo...eden najboljsih letosnjih filmov.

— x
20.11. 2004 ob 11:45

Eden najboljših filmov sploh.Na case sicer malo naporen za razumet, vendar se splača.Sicer si pa lahko preberete kritiko na imdb-ju

— miha
24.11. 2004 ob 12:15

Film si zasluži najvišjo možno oceno. Gledal sem ga na LIFFu. Noro, noro, ...

— stone
24.11. 2004 ob 21:23 zvezdica

začne se še kar znosno, če je to sploh prava beseda za trilerje, kri in izbijanje zob še ni najhujše, hujša je resnica zakaj se to dogaja, kar pa ornk obrne želodec. danes so ljudje hodili ven iz dvorane, tko da...videno na Liffu

— tračnica
24.11. 2004 ob 21:47

dost odštekan film, ki vsebuje ravno prav humora. men ni žal da sem ga vidla

— jerry
24.11. 2004 ob 23:45

ta film je kr neki

— Mujo
25.11. 2004 ob 17:48 zvezdica

Film sem gledala na LIFFu in sem potem še nekaj časa tuhtala o sami zgodbi. Posnetki so čudoviti, barviti, dobra uporaba filtra. Predstavlja mešanico globokih emocij, nasilja, maščevanja. Zanimiva je pa odločitev glavnega igralca na koncu filma.

— tana
26.11. 2004 ob 13:42 zvezdica

'Stari' je zadnji film, ki sem si ga ogledal na letošnjem Liffe-u. Predstavlja mi krasen zaključek letošnjega festivala, zame je najboljši videni film 15.Liffe-a. Zasnova filma je grof Monte Cristo-vski motiv maščevanja in iskanje pravice/zadoščenja. Vizualno popoln film, intrigantna zgodba, ki te ne spusti do konca, nazorni prikazi nasilja (vedno z umaknjenim pogledom kamere, a se ti kljub temu zdi, da prav vse vidiš in skoraj čutiš). Glasbena podlaga pa je trojna pika na i. Boljše spremljave že zelo zelo zelo dolgo nisem slišal. Vrhunsko!

— Matej
26.11. 2004 ob 14:50

Kdaj bo film v Mariboru - kaj je zdaj to, eden najbolj pričakovanih filmov leta, pa ga prikazujete samo v Ljubljani??

— Nik
30.11. 2004 ob 17:01

kaj je tako brutalnega na tem filmu? je ala kill bil al še huje?

— ThePek
8.12. 2004 ob 16:18 zvezdica

Kako lepo, da tudi Kolosej predstavi kak tak dober film. Prvi kadri sicer ne vabijo prav posebej k ogledu, a se splača malo potrpeti. Že na tretjini film razvije slikovito estetiko, tako v smislu zgodbe, kot tudi v avdiovizualnem pomenu. Glavni junak se na koncu zanjde pred Ojdipovsko razrešitvijo konflikta. Kaj bo naredil? Mogoče je njegova odločitev malo presenetljiva. Prej bi si mislil, da bi zavrgel drugo polovico.

— Nikio
9.12. 2004 ob 12:19 zvezdica

Pogovorimo se no malo še o igralcih. Tako karizmatičnih igralcev v ameriških filmih enostavno ne dobiš! Kakšna prelevitev glavnega junaka! Pa Mido kako nedolžno subtilno ženstveno seksi otroški lik! Brez tako odličnih in karizmatičnih igralcev, film ne bi bil kar je. Hudo priporočam! Samo opozarjam, da to ni film za zabavo, ampak za razmišljat in to še dolgo po tem, ko si odsedel seanso v kinu!

— nadfilm
13.12. 2004 ob 1:21 zvezdica

Dober tek. Adrenalinska, klaustrofobična, tarantinovska, zapletena, zahtevna, arogantna, zvita, perverzna, divja, krvava, brezkompromisna, cinična, eksplicitna in direktna reciklaža Trumanovega šova, Igre, Manchurijskega kandidata, Punisherja in Mementa, ki hoče daleč. Vse tja do roba. Do vstopa med kultne klasike. Do glavne nagrade žirije na festivalu v Cannesu. Do obračanja želodca, do puljenja zdravih zob, do ultimativnega maščevalnega pohoda in do žive hobotnice, ki jo glavni junak Dae Suj (Min Sik Choi), poje v živo. Brez posebnih efektov in računalniške animacije. Nič čudnega, glede na to, da je bil 15 let iz neznanih razlogov zaprt v neki sobi, da so ga pumpali s plinom in hipnozo in da so mu naprtili umor žene ter hčerke. Tipu se rola. 24 ur na dan. Tudi ponoči. Tudi med seksom. Tudi med zverinskim pobijanjem nasprotnikov. Vse dokler ne zašteka finte. Grozljivega preobrata, ki ga vrže na kolena. Ki ga strezni. Ki mu skuri tudi srce. Pač film, ki nam hoče reči, da je za pravo ljubezen potrebna kri in da se da čustva servirati tudi brez besed.

— iztok gartner
14.1. 2005 ob 9:09 zvezdica

Je vzrok lahko bolj pomemben od posledice? In obratno, je lahko vzrok tako zelo nevzdržno krut, da bi bilo bolje, če sploh ne bi izvedeli resnice? Korejski režiser Chan-wook Park nas v filmu Stari popelje po večni spirali človeškega nasilja, maščevanja in iskanja resnice. Ultra nasilen, zelo provokativen in mega presenetljiv so besede, ki najbolje opišejo film Stari, epopejo o upravičenosti/smisel nosti maščevanja, vpetega v iskanje resnice, ki je tako kruta, da jo je bolje pozabiti oziroma sploh ne poznati. Film vsekakor ni namenjen gledalcem z občutljivim želodcem, kajti kri teče dobesedno v potokih, najljubše orožje glavnega protagonista pa je kladivo, s katerim tepe, udriha, lomi, izdira zobe, za kosilo pa brez težav poje živo hobotnico. Seveda tudi njegovi nasprotniki niso nič bolj nežni, a še bolj kot fizično nasilje, jim gre od rok psihični teror, kot oblika ultimativnega maščevanja. Toda vse to nasilje ni samo sebi namen (tako kot v veliki večini hollywoodskih filmov), temveč je to zgolj osnovni teren za razvitje filozofije najbolj krutega maščevanja, pri katerem mora nasprotnik občutiti točno to, kar je občutil tisti, ki se mu je zgodila krivica. Če se v začetku še zdi, da bo glavni motiv filma iskanje resnice, ki naj bi bila bolj pomembna od maščevanja, ob fenomenalnem končnem preobratu postane jasno, da resnica ne bo pogubila zgolj krvnika, temveč tudi samo žrtev, če že ne fizično, pa vsaj psihično. Zgodba gledana v celoti je sicer res bolj malo verjetna, saj temelji na preveč naključjih (še posebej kar se tiče hipnoze), pa vendar ima neko realno osnovo prav zaradi simbolov človeških vrednot. Filozofija zob za zob (v tem filmu tudi zelo grafično prikazana) je namreč tako globoko ukoreninjena v človeške miselne vzorce, da sploh ne pomislimo, da nas to pelje kvečjemu do stanja, kjer bomo vsi brez zob, pa naj si gre za spore med dvema sosedoma, ali pa ameriško vojno proti terorizmu. Vsakdo ima namreč nek razlog za svoja dejanja, upravičen ali krivičen, toda nasilje in tudi maščevanje teh razlogov ne odpravita, temveč jih samo še poglobita, dokler ne zabredemo tako daleč, da smo pogubljeni tudi sami. Pa tudi resnica pač ni vedno vredna vseh žrtev, še posebej če spoznamo, da nas nasprotnik prav s to resnico drži v šahu in izsiljuje ter s tem upravlja z nami kot z lutkami. Stari je film nasilja, ki pa prav ironično na najboljši možen način prikaže vse nesmisle čustvenega in nelogičnega maščevanja, ter ob res enkratno presenetljivem preobratu da jasno vedeti, da ni vsaka resnica sveta. Lep živopisan pozdrav :-)

— spookyMulder
2.2. 2005 ob 21:45

no comment "film je odlicen" "!"

— Le amater
7.7. 2009 ob 8:00

kkkkkkkkkkkkkkkkkkrrrrrrrrrrrr neki

— yxy

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.