Kolosej
Film distribucije Continental Film

Spusti me k sebi

grozljivka / drama
Podnapisi
Na sporedu od: 30.12.2010, Kolosej Ljubljana
20.1.2011, Kolosej DeLuxe Kranj
27.1.2011, Kino Komuna
1h 56min / 116min
Leto: 2010
Jezik: angleščina
Scenarij: Matt Reeves in John Ajvide Lindqvist
Režija: Matt Reeves
Režiser srhljivega spektakla Pošastno predstavlja zgodbo o 12-letnem Owenu, ki je vsak dan deležen nadlegovanja nasilnih sovrstnikov, razumevanja pa ne najde niti pri preobremenjenih starših. Življenje se mu spremeni s prihodom skrivnostne deklice Abby, saj v njej prepozna sorodno dušo. Toda niz grozljivih umorov, ki pretresejo mesto, v dečkovi domišljiji vzbudi številne sume in strahove, da Abby obdaja zelo temačna in smrtonosna skrivnost.
Chloë Grace Moretz (Hit Girl v filmu Kick-Ass) igra skrivnostno dvanajstletnico Abby, novo sosedo samotarskega Owna, ki ga v šoli zlobno šikanirajo. Med njima se stke globoka vez, toda Owen hočeš nočeš opazi, da Abby je bistveno drugačna od drugih vrstnikov. Ko mestece zajame niz srhljivih umorov, se je Owen prisiljen soočiti z dejstvom, da je navidezno nedolžno dekle v resnici okrutna vampirka.

Hipnotični in provokativni triler Spusti me k sebi scenarista in režiserja Matta Reevesa (Pošastno) temelji na švedski knjižni uspešnici Låt den Rätte Komma In Johna Ajvida Lindqvista in hvaljenem istoimenskem filmu (Vampirska ljubezen). Glasbo za film je ustvaril dobitnik nagrad oskar®, emmy® in grammy® Michael Giacchino (V višave, "Skrivnostni otok"), film pa med drugim zaznamuje vrnitev legendarne britanske produkcijske hiše Hammer Films, ki je znana po kultnih grozljivkah. Spusti me k sebi je prvi film, ki ga je studio produciral po več kot 30 letih.

V filmu Spusti me k sebi nastopajo Chloë Grace Moretz (Kick-Ass), Kodi Smit-McPhee (Cesta), nominiranec za oskarja Richard Jenkins (Gost), Elias Koteas (Zlovešči otok) in Cara Buono ("Sopranovi"). Producenti filma so Simon Oakes (Wake Wood), Alex Brunner (The Resident), Guy East (Terminator 3: Vstaja strojev), Tobin Armbrust (The Resident), Donna Gigliotti (Bralec), John Nordling (Vampirska ljubezen) in Carl Molinder (Vampirska ljubezen). Izvršni producenti so Nigel Sinclair (Terminator 3: Vstaja strojev), John Ptak (The Imaginarium of Dr. Parnassus), Philip Elway (Dear John) in Fredrik Malmberg (Mutantske kronike). Koproducentka je Vicki Dee Rock (My One and Only). Direktor fotografije je Greig Fraser (Bright Star). Scenograf je Ford Wheeler (After.Life). Kostumografinja je Melissa Bruning (Love Ranch). Avtor izvirne glasbe je Michael Giacchino (Zvezdne steze).

O produkciji

Film Spusti me k sebi celo v popkulturi, v kateri mrgoli krvoločnih nemrtvih, izstopa kot zelo posebna stvaritev znotraj vampirskega žanra. Film je obenem zgodba o odraščanju in srhljiva grozljivka, njegovo opojno vzdušje pa ponuja tudi veliko iztočnic za razmišljanje o težavnem in pogosto bolečem prehodu v adolescenco.

"Vse zgodbe, ki so zdaj zelo priljubljene, izhajajo iz legende o vampirjih na drugačen način," pravi scenarist in režiser Matt Reeves. "Najpogosteje jo uporabijo, da bi se poglobile v človeško seksualnost. Ta zgodba pa izhaja iz istega arhetipa, da bi se poglobila v nekaj povsem drugačnega."

Po uspehu trilerja Pošastno (2008) je produkcijska hiša Overture predlagala Reevesu, da napiše scenarij po švedskem romanu Låt den Rätte Komma In za filmsko priredbo, ki bi se odvijala v Ameriki. Reevesa je zgodba takoj prevzela, saj ga je spominjala na njegovo otroštvo. "Dotaknila se me je. Lindqvist in Tomas Alfredson, režiser švedskega filma, sta ustvarila močno metaforo o najstniških tegobah."

Ko si je projekt zagotovil studio Hammer Films, je bil Reeves še bolj navdušen. "Zdelo se mi je sijajno, da bo film produciral studio, ki je toliko prispeval k zgodovini te zvrsti," se spominja režiser. Po besedah Simona Oakesa, predsednika studia Hammer Films, je bil Reeves zaradi svojega navdušenja glavni favorit za režijo. "Prebral je roman in videl švedski film; na vsak način je hotel sodelovati. Zgodba ga je močno pritegnila, to pa za tako pomembno nalogo pomeni vse. Imel je svojo pripovedno vizijo, vendar je odločno hotel ostati zvest duhu Lindqvistovega romana."

Ko je prebral Lindqvistov roman, je Reeves pisal avtorju. "Povedal sem mu, kako me je zgodba pritegnila, vendar ne samo zato, ker je izjemno dovršen roman znotraj svojega žanra. Prevzela me je, ker me je močno spominjala na otroštvo."

Na svoje presenečenje je Reeves odkril, da tudi Lindqvist pozna njegovo delo. "Videl je film Pošastno. Všeč mu je bil izvirni prijem v pripovedi klasične zgodbe in prav to je hotel tudi sam doseči s svojim romanom. Ko je izvedel, da so mi zaupali režijo ameriške priredbe, je bil navdušen. Še bolj pa ga je veselil moj osebni odnos do zgodbe, kajti pokazalo se je, da v roman vpeljal resnično zgodbo svojega otroštva. Takoj sem vedel, da bom lahko izhajal iz bistva njegove zgodbe in ga prestavil v ameriško okolje, ki ga poznam iz otroštva."

Eden od predlogov ob razvijanju koncepta za film je bil, da glavna lika nekoliko postarajo za ameriško občinstvo. "Ampak to bi uničilo zgodbo," poudarja Reeves. "To je zgodba o prav tem življenjskem obdobju. Govori o tem, kako težko shaja dvanajstletnik brez prijateljev, ki ga vrstniki neusmiljeno zbadajo in trpinčijo. Bistvo zgodbe sta nedolžnost in dozorevanje, kontrastiranje pozitivnih in negativnih doživetij."

Reeves je dolgo razmišljal, kako naj prenese zgodbo iz 80. let na Švedskem v 80. leta v Ameriki. "To je bila doba Ronalda Reagana. Svoj zloglasni govor o 'zlobnem imperiju' je podal ob vrhuncu hladne vojne. Predsednik je državljanom sporočal, da je zlo zunaj nas: Sovjeti naj bi bili zlobni, mi pa naj bi bili kot Američani po naravi dobri. Razmišljal sem, kako bi se v takih razmerah počutil dvanajstletnik, kot je Owen, ki je v sebi tlačil tako mračna čustva. Verjetno bi bil zelo zmeden."

Čeprav so ustvarjalci vnesli veliko nadnaravnih prvin zgodbe, so hoteli, da so čustveni vtisi kar se da realistični. "Eden najzanimivejših vidikov žanrskih filmov je to, da lahko pod površje vpelješ nekaj večjega," pravi Reeves. "V tem se ta zgodba razlikuje od drugih. Ne gre za običajni domišljijski film o vampirjih. Gre za zgodbo, s katero se bo lahko marsikdo poistovetil na različnih ravneh."

Koproducentka Vicki Dee Rock poudarja čustveni pomen, ki ga zgodba dobi ob Reevesovem izjemnem pristopu: "Film je portret človeške narave. Lahko bi ga zmotno videli samo kot zgodbo o vampirjih, v resnici pa je predvsem zgodba o tem, kako odrezane in osamljene se lahko včasih počutimo, in o ceni, ki smo jo pripravljeni plačati, da bi le bili ljubljeni."

Za Simona Oaksa je produkcija tega filma odlično sklenila ustvarjalni krog studia Hammer Films, saj je ponovno vpeljala nov prijem znotraj popularnega žanra. "V določenem smislu smo pred leti postavili nove standarde za zvrst vampirskih filmov," opozarja Oaks. "S serijo filmov o Draculi, ki smo jih začeli snemati v 50. letih, smo vampirja, ki ga je igral Christopher Lee, spremenili v precej čutno figuro. Rekel bi, da smo uvedli nov ton pristopa za vampirsko izročilo, ki se je ohranil vsa naslednja desetletja."

Ekipa filma

Chloë Grace Moretz (Abby) je začela igrati pri šestih, ko je nastopala v CBS-ovi seriji "The Guardian". Kmalu potem je nastopila v neodvisnih filmih The Heart of the Beholder in The Amityville Horror. Za vlogo v slednjem je bila deležna številnih pohval. Pred nedavnim smo jo videli v akcijski filmski priredbi stripa Marka Millerja Kick-Ass, kjer je igrala divjo, jezikavo enajstletnico, ki se z očetom (Nicolas Cage) bori proti zločincem. V filmu Diary of a Wimpy Kid je igrala samosvojo deklico, ki se vedno oblači v črno in je precej bolj zrela od svojih vrtnic in vrstnikov.

Letos je nastopila v dveh zaporednih filmih. Psihološki triler The Fields temelji na resničnih dogodkih, ki so se zgodili v Pensilvaniji leta 1973. Nato je ob Benu Kingsleyju in Sachu Baronu Cohenu nastopila v filmu Hugo Cabret legendarnega Martina Scorseseja. Njegov prvi film v 3D tehniki, katerega izid je predviden decembra 2011, pripoveduje o dvanajstletni siroti, ki živi v zidovih pariške železniške postaje.

Videli smo jo tudi v hvaljeni romantični komediji 500 dni s Summer z Josephom Gordonom Levittom in Zooey Deschanel, trilerjih Not Forgotten s Paz Vega in Simonom Bakerjem in Oko z Jessico Alba, v komediji Hiša debele mame 2 z Martinom Lawrenceom ter grozljivki The Children.

Kodi Smit-Mcphee (Owen) se je že pred leti uveljavil kot izjemno nadarjen mlad igralec. Pred nedavnim je igral ob Viggu Mortensenu, Charlize Theron in Robertu Duvallu v filmu Cesta režiserja Johna Hillcoata (Ponudba). Za to vlogo je bil nominiran za prestižno nagrado Critics Choice v kategoriji za najboljšega mladega igralca. Nato je igral mladega fanta, ki se spopada z levkemijo v avstralskem filmu Matching Jack Nadie Tass. Smit-McPhee se je rodil leta 1996 v Melbournu in prvič je opozoril nase z vlogo v filmu Romulus, My Father, kjer je igral z Ericom Banom in Franko Potente. Bil je istočasno nominiran za nagrado Avstralskega filmskega inštituta v kategoriji najboljšega mladega igralca in najboljšega glavnega igralca.

Matt Reeves (scenarij in režija) si je v filmskem svetu pridobil precej ugleda leta 2008, ko je režiral priznano znanstveno-fantastično srhljivko Pošastno. Nizkoproračunski film je ob izidu zabeležil rekorden uspeh, po vsem svetu pa je zaslužil več kot 175 milijonov dolarjev.

Pred tem je bil scenarist, režiser in producent predvsem znan kot soustvarjalec priljubljene televizijske serije "Felicity" z dobitnico zlatega globusa® Keri Russell. Njegov režijski debi je bila črna komedija Pogrebni prijatelj z Gwyneth Paltrow, Davidom Schwimmerjem in Barbaro Hershey. Leta 1999 je Reeves sodeloval pri scenariju in produkciji hvaljenega filma V imenu pravice režiserja Jamesa Graya z Markom Wahlbergom, Joaquinom Phoenixom in Charlize Theron. Njegov naslednji projekt sta režija in produkcija neodvisnega dramatičnega trilerja The Invisible Woman za studio GreeneStreet Films.

Komentarji

29.11. 2010 ob 19:14

no tole pa je mal tko grozljika sam zgodba je odlična komi čakam ta film

— anonimen
3.12. 2010 ob 21:27

Upam da niso čisto pokvarili originala.

— MYS
5.12. 2010 ob 12:59

Bednooo..! Sm že gedalaa.. Bednooo. Gaaa ne priporočaam. :)

— Nivamtrebavedeti
17.12. 2010 ob 16:50

na prvi pogled je BEDEN!!!!!!!!!
Kr neki!!!!

— LOL
19.12. 2010 ob 13:53

po mojem se bo nadaljevanje filma glasilo: Ma ne spustim te več k sebi!
tretji del se bo pa imenoval:Ma dej že enkrat od..bi!

— vsevednež
26.12. 2010 ob 17:26

Sm že vidla original... in trailer od te ameriške verzije in moje mnenje je da Američani film ful preveč popačijo s temi groznimi in odbitimi scenami... Tko da če hočete akcijo glejte ta film, če hočete pa zgodbo pa si rajši oglejte original :)

— Ana
29.12. 2010 ob 11:37

kakšen je pa naslov originala?

— keci
29.12. 2010 ob 20:52

Če sm prou dojela, je to ameriška verzija film Vampirska ljubezen?
In če je, katerega se bolj splača gledat?(Če ni očitno preveč×D)

— Frutii
30.12. 2010 ob 9:47

ta film sem gledal že na TVju. povprečen film. mislim pa da je bil v enem od skandinavskih jezikov... t aje očitno angleška kopija.

— borut
30.12. 2010 ob 17:20

Ana to je original ne vem kaj si ti mal zabluzila

— anonimen
31.12. 2010 ob 1:07

Original:
Låt den rätte komma in (Let the Right One In) (2008)
http://www.imdb.com/title/tt1139797/

— Vampirček
4.1. 2011 ob 19:08

Eii em kaj nej grem raj gledat z druščino: Tron:Zapuščina ali Spusti me k sebi ali Ledena past???

— Dory
7.1. 2011 ob 8:41

to Ameriska jajca

original cool

— Kritik
8.1. 2011 ob 9:52

@anonimnež
Haha lol
Ne ni!

— Ana
8.1. 2011 ob 9:57

a je drgač hud filmm ? eni praujo da je grozn eni pa ne :D

— lalalaa
8.1. 2011 ob 14:26

Film je tak polom, tok predvidljiv da kr glava boli... Ne priporočam, raj pejte Harry Pottrja še enkrat gledat :D

— Legenda
8.1. 2011 ob 15:07

Original je super, za tega pa še nevem

— blind-satellite
12.1. 2011 ob 17:45

Dory
ledena past je brezveze...
kokr sm pa slisu za tale film let me in nej bi bil pa zakon...

— ...
12.1. 2011 ob 22:45

Meni je bil film zelo všeč. Ni bil le navadna "grozljivka". Film je imel zelo dobro zgodbo in smisel. Sprva sem ga kritiziral, češ še ena navadna teenagerska vampirska oslarija, a sem ga vseeno pogledal in mi NI žal, da sem si ga ogledal v kinu.

— Mitja
13.1. 2011 ob 15:18

kul film...................
priporočam

— dont know, dont care
15.1. 2011 ob 13:17

Pogledala sem si original in je totalna beda. Dolgcajt in brezzvezna zgodba. Škoda cajta, pejte raje na sprehod!

— brina
16.1. 2011 ob 3:57

Film si ne zasluži neke stroge kritike, ima stabilno zgodbo in je prikazan na drugačen način ... sem pa lahko predvidevala kako bodo zadeve tekle skoraj do konca. Mojo prijateljico, npr., pa je na trenutke kr streslo in ji ni bilo žal tistih nekaj zapravljenih evrov. No, če pomislim, niti meni. Tako da - vsakemu svoje! :) Jaz ga priporočam, če izbirate med predvajanimi grozljivkami (Ledena past, Paranormalno). Drugače pa ... ;)

— UV
16.1. 2011 ob 19:10

Vidu sm original in je ful zatežen ...tako, da je blo nujno narest še ameriško verzijo. Škoda dnarja in cajta.

— mare
18.1. 2011 ob 12:08

mah dej no če ti je to grozliuka sm jst papež janez pavel treti..:D haaha

— jepoje
23.1. 2011 ob 1:17

film je čisto dober in je vreden ogleda!!
napetost je dobro narejena!

— dj
2.2. 2011 ob 12:25

Odlično!!!

— miša

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.