Kolosej
Film distribucije Cinemania group

Spopad na zahodu

akcijski
Brez prostora za beg. Brez razloga za umik.
Na sporedu od: 19.8.2004, Kolosej Ljubljana
2h 19min / 139min
Leto: 2003
Država: ZDA
Scenarij: Craig Storper, Lauran Paine
Režija: Kevin Costner
V osemdesetih letih 19. stoletja sta bila Boss in Charley neločljiva gonjača živine, ki sta se bila brez svoje zemlje prisiljena potikati po širnih prostranih področij na zahodu ameriške celine. To pa gre v nos priseljencu Baxterju in njegovim možem v okrožju Fort Harmen, ki zavoljo tega krvavo napadejo njuna vajenca. Pripravite se na brezkompromisni spopad na zahodu v filmski mojstrovini Kevina Costnerja, ki jo bodo ljubitelji žanra postavili ob bok najboljšim in najveličastnejšim vesternom.

Zgodba

Razburljiv vestern z oskarjem nagrajenega režiserja Kevina Costnerja (Dances with Wolves) je zgodba o načinu življenja, ki se bliskovito obrne na glavo. Charley Waite (Kevin Costner), Boss Spearman (Robert Duvall), Button (Diego Luna) in Mose Harrison (Abraham Benrubi) skušajo zbežati pred svojo preteklostjo. Svobodo pa lahko najdejo le na divjem zahodu, v pokrajini, kjer zakone določa zgolj narava. Veže jih “zahodnjaška koda”. Z odločnostjo, vztrajnostjo in zvestobo se skušajo izogniti nasilju. Toda v enem izmed sosednjih mest vladata ustrahovanje in nasilje, ki spremenita njihova življenja in jim porušita harmonijo. Življenje Charleyja povsem spremeni ognjevita Sue Barlow (Annette Bening), ki osvoji samotarjevo srce in dušo. Pogumni možje se pripravljajo na odločilno bitko, toda spopasti se morajo tudi s svojimi notranjimi demoni.

Creativa Cinemania Group in Cobalt predstavljata napet in ganljiv vestern Spopad na zahodu režiserja Kevina Costnerja, producentov Davida Valdesa, Kevina Costnerja in Jakea Ebertsa, ter izvršnih producentov Craiga Storperja in Armyana Bernsteina. Scenarij je po romanu The Open Range Men pisatelja Laurana Painea napisal Craig Stroper. Igralsko zasedbo sestavljajo Robert Duvall, Kevin Costner, Annette Bening, Michael Gambon, Michael Jeter, Diego Luna, James Russo in Abraham Benrubi.

Igralska zasedba

Kevin Costner (Charley Waite) je svojo naklonjenost do vesternov pokazal že leta 1985, ko je zaigral v sagi Lawrencea Kasdana Silverado. Leta 1990 se je s tem žanrom povsem poistosvetil. Produciral in režiral je film Dances with Wolves ter v njem tudi zaigral. Film je prejel sedem oskarjev, med drugim tudi za najboljši celovečerec in najboljšega režiserja. Costner je nato navdušil v Kasdanovem filmu Wyatt Earp. Svoje zanimanje za ameriška plemena je prikazal tudi s televizijskim dokumentarcem 500 Nations. Kot producent, režiser in igralec se je dokazal s projektom The Postman, kot producent in zvezdniški igralec pa s celovečercem Waterworld. Kot ljubitelj bejzbola je odigral vloge v filmih Bull Durham, For Love of the Game in Field of Dreams, v celovečercih American Flyers in Tin Cup pa je bil kolesar, oziroma poklicni golfist.

Leta 1987 je vstopil med zvezde z vlogama v filmih The Untouchables (ob Seanu Conneryju) in No Way Out. Sledile so vloge v filmih JFK, Robin Hood: Prince of Thieves in Message in a Bottle.

Med njegove novejše filme sodijo kritično odlično sprejet Thirteen Days, 3000 Miles to Graceland in Dragonfly. Leta 1999 je bil uvrščen med največje zvezdnike Hollywooda, saj ga je Ameriški filmski inštitut vključil v svoj dokumentarec AFI’s 100 Years...100 Stars.

Oskarjev nagrajenec Robert Duvall (Boss Spearman) se je v svoji 40-letni filmski karieri dokazal kot odličen igralec, scenarist, producent in režiser. V vseh štirih vlogah je navdušil s filmi Angelo My Love, Assassination Tango in The Apostle. Slednji mu je prinesel nominacijo za oskarja in tri nagrade Independent Spirit, za najboljši celovečerec ter najboljšega igralca in režiserja. V filmu Tender Mercies (1983) se je preizkusil tudi kot komponist in izvajalec. Zaigral je country pevca Maca Sledgea in prejel svojega prvega oskarja. To je bila že njegova četrta nominacija, saj si je prve tri priigral z vlogami v filmih Francisa Forda Coppole The Godfather in Apocalypse Now ter Lewisa Johna Carlina The Great Santini. Zatem je bil nominiran še dvakrat in sicer za najboljšega igralca v filmu Apostle in najboljšega stranskega igralca v filmu A Civil Action.

Pred in po svoji prvi filmski vlogi v celovečercu To Kill a Mockingbird (1962) je nastopal tudi v gledališču. Leta 1965 je prejel nagrado Obie za vlogo v igri A View From the Bridge.

Na televiziji je navduševal v priljubljeni miniserji Lonesome Dove in si priigral nominacijo za emmyja. Glavna vloga v HBO-jevem filmu Stalin mu je prinesla zlati globus, zaigral pa je tudi generala Roberta E. Leeja prav tako v HBO-jevem filmu Gods and Generals.

Njegova filmografija med drugim vključuje tudi vloge v filmih M.A.S.H., Network, Colors, Slingblade, Gone in Sixty Seconds in John Q. Pred kratkim je ob Michaelu Caineu nastopil v celovečercu Secondhand Lions.

Annette Bening (Sue Barlow) je bila leta 2000 nominirana za oskarja v kategoriji najboljše igralke za vlogo v filmu American Beauty, v katerem je zaigrala ob Kevinu Spaceyju. Celovečerec The Grifters ji je prinesel oskarjevo nominacijo za najboljšo stransko igralko in nagrado National Board of Review. Prejela je še dve nominaciji za zlati globus in sicer za najboljšo igralko v musicalu ali komediji z vlogo v filmu Roba Reinerja The American President, ter za najboljšo igralko v drami z vlogo Virginie Hill v celovečercu Barryja Levinsona Bugsy. Zaigrala je v filmu Neila Jordana In Dreams, Edwarda Zwicka The Siege (ob Denzelu Washingtonu), Iana McKellena Richard III, Tima Burtona Mars Attacks!, pa tudi v filmih Love Affair (ob Warrenu Beattyju in Garryju Shandlingu), Guilty By Suspicion (ob Robertu De Niru), Regarding Henry Mikea Nicholsa (ob Harrisonu Fordu) in Valmont Milosa Formana. Navdušila je tudi v filmu Mikea Nicholsa Postcards from the Edge. Svoj prvi celovečerec The Great Outdoors je posnela ob Danu Aykroydu in Johnu Candyju.

Dokazala se je tudi kot odlična gledališka igralka. Vloga v igri Coastal Disturbances ji je prinesla nominacijo za nagrado Tony in nagrado Clarence Derwent za najboljši prvenec sezone. Po desetih letih se je vrnila na gledališki oder, požela navdušenje kritikov in si priigrala nagrado Ovation za najboljšo igralko z vlogo Hedde Gabler v Ibsenovi klasiki.

Irec Michael Gambon (Denton Baxter) se je uveljavil kot eden najboljših gledaliških igralcev. Najbolj je navdušil z vlogo v igri Arthurja Millerja A View From the Bridge, ki mu je prinesla vse odmevnejše britanske nagrade. Njegovo delo je leta 1998 nagradila britanska kraljica, ko mu je dodelila viteški naziv Sir Michael Gambon.

Na filmskih platnih smo ga ob Helen Mirren videli v kontroverznem celovečercu Petra Greenawayja The Cook, the Thief, His Wife & Her Lover, ter v filmih Gosford Park, Charlotte Gray, The Insider (ob Russellu Croweu in Alu Pacinu) in Toys (ob Robinu Williamsu).

Na malih zaslonih je znan po vlogi Philipa Marlowa v seriji The Singing Detective in inšpektorja Julesa Maigreta v seriji Inspector Maigret. Nastopil je še v vlogi Hamma v seriji End Game in Lyndona Johnsona v HBO-jevem filmu Path to War.

Diego Luna (John “Button” Weatheral) je pred kratkim zaigral v kritično odlično sprejetem celovečercu Alfonsa Cuarona Y Tu Mama Tambien (ob prijatelju Gaelu Garcii Bernalu) in uspešnici Julie Taymor Frida (ob Salmi Hayek in Alfredu Molini). Njegova najnovejša projekta sta Dirty Dancing: Havana Nights in Criminal producentov Stevena Soderbergha in Georgea Clooneyja.

Svojo kariero je pričel pri sedmih letih v gledališču. Nastopil je v produkcijah De Pelicula, La Tarea, Comedia Clandtina in El Cantaro Roto. V sezoni 1996-1997 mu je mehiško združenje gledaliških kritikov dodelilo nagrado Masculine Revelation, pred kratkim (2001-2002) pa tudi nagrado za najboljšega igralca v komediji za vlogo v projektu The Complete Works of William Shakespeare, ki ga je tudi produciral.

Pri dvanajstih letih je zabeležil svoj televizijski prvenec z vlogo Luisa v seriji El Abuelo Y Yo. Sledile so vloge v uspešnih serijah El Premio Mayor, El Amor De Mi Vida in La Vida En El Espejo.

Uspel mu je tudi korak v svet filma. Odigral je vlogo v celovečercu Juliana Schnabla Before Night Falls, Luisa Estrade Ambar, Erwina Neumaierja Un Hilito De Sangre in Gabriela Retesa Un Dulce Olor A Meute. Slednji je zasedel drugo mesto na havanskem filmskem festivalu. Nastopil je še v filmih El Cometa, Todo El Poder, Carambola, Fidel, Ciudades Oscuras in Soldados de Salamina.

Abrahama Benrubija (Mose Harrison) najbolje poznamo kot Jerryja Markovica v svetovno znani in z emmyjem nagrajeni seriji ER. Skupaj s soigralci je prejel nagrado Screen Actors Guild. Svoj igralski prvenec je doživel s serijo Growing Pains, kjer se je preizkusil kot Really Big Kid. Nastopil je še v serijah Parker Lewis Can’t Lose, Sleepwalkers, Going to California, Wings, Married...With Children, Roseanne, Grace Under Fire, The X-Files, Dark Angel in Buffy the Vampire Slayer. Zaigral je tudi v televizijskih filmih A Touch of Hope in Parallels.

Njegov prvi celovečerec je Diving In (1990), sledili pa so številni filmi, med drugim Twister Jana De Bonta, The Man Who Wasn’t There bratov Coen in U-Turn Oliverja Stonea.

Michael Jeter (Percy) je svoj broadwayski prvenec zapisal leta 1978 z vlogo v igri Once in a Lifetime. Leto kasneje mu je vloga Strawa v igri G.R. Point prinesla nagrado Theatre World. Priigral si je še štiri gledališke nagrade, med njimi tudi prestižno nagrado Tony z broadwayskim musicalom Grand Hotel leta 1990. Za vlogo Hermana Stilesa v priljubljeni CBS-ovi situacijski komediji Evening Shade je leta 1992 prejel emmyja in kasneje še dve nominaciji. Četrtič je bil nominiran leta 1993 za vlogo v seriji Picket Fences, dve leti kasneje pa še za vlogo v seriji Chicago Hope. Upodabljal je g. Noodlea v uspešni otroški seriji Sesame Street, pohvali pa se še z vlogami v televizijskih filmih The Ransom of Red Chief, From Here to Eternity in Sentimental Journey.

Kritike je prepričal z vlogo na smrt obsojenega ujetnika Eduarda Delacroixa v celovečercu The Green Mile. Zaigral je ob številnih filmskih zvezdah, ob Robinu Williamsu v filmih The Fisher King, Patch Adams in Jakob the Liar, ob Clintu Eastwoodu v True Crime in ob Kevinu Costnerju v Waterworld. Pred kratkim smo ga videli v filmu Sama Raimija The Gift (ob Keanuju Reevesu in Cate Blanchett), ter v najnovejšem filmu iz serije Jurassic Park (ob Williamu H. Macyju in Samu Neillu). Leta 2002 je ob Williamu H. Macyju in Samu Rockwellu nastopil v celovečercu Georgea Clooneyja Welcome to Collinwood.

James Russo (Marshall Poole) je že med študijem na newyorški univerzi napisal scenarij in tudi zaigral v nagrajenem kratkem filmu The Candy Store. Odigral je nepozabne filmske in gledališke vloge. Med njegove filme sodijo The Postman, Donnie Brasco, No Way Home, The Real Thing, Bad Girls, Dangerous Game, My Own Private Idaho, A Kiss Before Dying, State of Grace, We’re No Angels, Extremities, The Cotton Club, Once Upon a Time in America, Fast Times at Ridgemont High, A Stranger is Watching in The Ninth Gate. Leta 2002 je dopolnil igralsko zasedbo v filmih Deep Core, Final Payback, Pendulum, Microwave Park (ob Michaelu Madsenu) in Firecracker (ob Dennisu Hopperju).

Na odru se je izkazal v igrah Welcome to Andromeda, Deathwatch in Marat/Sade, vloga v igri Extremities (ob Susan Sarandon) pa mu je prinesla nagrado World Award.

Na televiziji smo ga videli v miniserijah Falcone, C-16: FBI, Miami Vice in pred kratkim v vlogi Franka Sinatre v filmu Stealing Sinatra.

Filmska ekipa

Craig Storper (scenarist/izvršni producent) je končal študij slikarstva in kiparstva na univerzi UCLA. Napisal je scenarij za HBO-jev film The Truth About Alex, ki je prejel nagrado CableACE in številna druga priznanja. Izkazal se je kot producent številnih celovečercev, televizijskih filmov in reklam. Tokrat se je prvič preizkusil v vlogi producenta in scenarista.

Komentarji

18.8. 2004 ob 23:16 zvezdica

Končno spet en dober film po vseh teh čudnih komedijah. LP Frenk Ps: kje je SpookyMulder? Še ni prišel z dopusta?

— Kostner rules
19.8. 2004 ob 23:34 zvezdica

Kevin Costner je znova posnel vestern. Kevin Costner ljubi vesterne. Tako zelo, da se odpove honorarju in vlogi v filmu Kill Bill. Tako močno, da na vsakih pet let odjezdi na Divji zahod in da se kavbojev spomni tudi takrat, ko ga ni na Divjem zahodu. Ne verjamete? Le poglejte si filme The Gunrunner, The Postman in 3000 Miles to Graceland, pa vam bo jasno, da gre le za v moderni čas preoblečene vesterne. In ko Kevin odjezdi na Divji zahod, to vedno naredi precej odmevno, se pravi tako, da bi bil nanj ponosen celo John Wayne. Leta 1985 je počil Silverado, leta 1990 Dances With Wolves, leta 1994 Wyatta Earpa, lansko leto pa Open Range, ultimativno strelsko pustolovščino, kjer se dva ostarela kavboja (Kevin Costner, Robert Duvall) pač odločita, da bosta pospravila svoje številne nasprotnike. Hinavske lokalne nepridiprave (vodi jih Michael gambon), ki hočejo ukrasti njuno živino in na svojo stran dobijo celo podkupljivega šerifa (James Russo). In samo pomislite, možaka sta dva, njunih nasprotnikov pa je najmanj dvajset. Nič zato, saj nimata razloga za umik, njuna kilometrina pa je prehuda, da bi se jima ljubilo bežati. Smrt ju ne zanima, za morebitne rane jima nego obljubi prijazna zdravnica Annette Bening, po Divjem zahodu pa blodita že toliko časa, da bi si vsekakor zaslužila svoj O.K. Corrall. Svoj poslednji strelski obračun, s pomočjo katerega bosta zakorakala v legendo. In ravno v tem tiči čar filma Open Range, filma, ki se ne spreneveda, ne filozofira in ne ovinkari, marveč ustreli na prvo žogo, napolni seržer in ustreli še enkrat. Brez slabe vesti in možnosti za spremembo. Prav imate, Kevin Coster je še enkrat posnel Wyatta Earpa, le da se mu tokrat ni bilo potrebno izgovarjati na višje cilje. Kar je rekel, je tudi storil. Kot Billy the Kid, le da mu ni upal težiti niti Patt Garrett.

— iztok gartner
20.8. 2004 ob 8:17 zvezdica

Odličen film, se ga splača it tudi v Kolosej gledat.

— kaya
23.8. 2004 ob 14:53 zvezdica

Priporočam ogled Open ranga vsem ljubiteljem konj in westernov.odlična igralska zasedba s Kevinom Costnerjem in Robertom Duvallom na čelu.ki te odpeljejo v čese divjega zahoda.oglejte si ga!!

— Katka
24.8. 2004 ob 9:52 zvezdica

Kaj naj rečem - Costner me spet ni razočaral! Film je super: od scenarija, glasbe, izbire igralcev, do režije - vse štima!! Western v pravem pomenu besede! Sem pa vesel da je končno prišel v naša kina - v ZDA je namreč začel igrati že avgusta 2003, na DVD-ju je pa tudi pri nas že nekaj časa dosegljiv (izid maj 2004). Skratka film mi je bil tako všeč, da sem si ga v ponedeljek šel kupit na DVD-ju!!

— Filmfreak
25.8. 2004 ob 16:12 zvezdica

Končn spet en vestern po dolgmu cajtu. mislem da je Kevin Costner posnel en res dobr film. tud ostali igralci so svoje vloge dobr zaigral, pa tud vsebina filma je zanimiva!!

— Barby
2.9. 2004 ob 18:45 zvezdica

Ja moram reči, da film kar malo presneti. Je med boljšimi ki igrajo sedaj. Priporočam ogled filma!

— Tadey
2.9. 2004 ob 18:48 zvezdica

Hud film! Priporočam ogled samo tistim, ki seveda znajo cenit vestrn film.lp

— Tadey
4.9. 2004 ob 10:51 zvezdica

Dober dokaz, da igralska zasedba ne garantira dobrega filma. Se manj. Ne garantira niti tega, da nam ne bo zal tistega casa, ki je s tem filmom dobesedno vrzen stran. Ali se Kostnerju res zdi zanimivo snemati neprekinjene prizore krav po 5 minut? Ko se zbudite zaradi glasne glasbe ze mislite, da se je v filmu zacelo dogajati. V resnici se vrti prizor kjer creda zivine skace cez 10 cm sirok prostor. Ne boste verjeli - tudi to traja 3 minute. Sele na koncu filma se zacne streljanje, ki pa nadomesti tudi za predhodno uro tihozitja ali bolje kravozitja. Dva ostarela junaka postrelita 18 člansko ekipo, v kateri so tudi 4je revolverasi. Da pa bi bil film totalna polomija, je v njem zelo amersiko prikazana delitev na crno in belo. So kdaj slisali, da "Kolikor je v nekom slabega, je tudi dobrega". Mogoce imajo prav. Ta film nima dobre plati!

— Kavboj
4.9. 2004 ob 10:55

Ce ljubite dokumentarne serije o zivini in preriji, ter ste se pripravljeni odpovedati komentarjem raziskovalcev.. NE IZGUBLJAJTE CASA S TEM FILMOM!

— Whiteman
13.9. 2004 ob 22:38

Priporočam ogled. !!

— Guardian
24.9. 2004 ob 20:03 zvezdica

Pravica do svobodnega gibanja je ena izmed človekovih najbolj osnovnih želja, na žalost pa so se vedno (in se še) najdejo ljudje, ki bi zaradi strahu pred drugimi (oziroma drugačnimi in njim neenakimi) omejila to svobodo. Vestern Spopad na zahodu je dejansko spopad med svobodo in tiranijo, med enakostjo in ksenofobijo ter med dobrim in slabim. Spopad na zahodu bi najlažje razdelili na tri dele: poetičen, poučen in patetičen. Za duše še najbolj prijazni prvi del s slikanjem poetičnih pokrajin močno spomni na Pleše z volkovi in lepo prikaže neko sobivanje med človekom, živalmi in naravo. V prvem delu tudi vidimo, kakšno je bilo dejansko življenje kavbojev, ki si jih ponavadi predstavljamo kot velike strelce, a so bili po večini zgolj preprosti gonjači živine. Na tem delu pa počasi že preidemo v bolj poučne vode, kjer film podira mite špageti-vesternov, o velikih pištoljerosih, opoldanskih strelskih obračunih, salonskih pretepih, lovcih na razbojnike itd. Film pokaže realnost strelskih obračunov, ki so večinoma potekali med ljudmi, ki niso imeli kaj dosti pojma o orožju, tako da lahko pozabite na natančne strele, s pištolo, iz velike razdalje, v sredino čela, . Boji potekajo konfuzno, glasnost streljanja je (necenzurirano) zastrašujoča, krogle švigajo v vse smeri, umiranje je počasno in mukotrpno (in ne sekundno, že od ene same krogle), zadetki pa so bolj stvar naključja in sreče, kot pa znanja. A to ne velja zgolj za negativce, temveč tudi za pozitivce, seveda z izjemo tistega, ki je že imel izkušnje z resnično vojno. Morda se zdi malce smešno, da strelci ne zadanejo nasprotnika iz desetih metrov razdalje, toda kdor je že imel kdaj v rokah pištolo ve, da streljanje vendarle ni mačji kašelj, še toliko manj, če ti okrog glave švigajo krogle nasprotnika. Tu pa tudi nastopi faktor morale, ki znova podira mit, da so vsi kavboji komaj čakali, da bodo potegnili pištolo. Prav nasprotno, tudi oni so se bali za svoja življenja in raje zbežali, ali pa ustrelili nasprotnika v hrbet. Toda ravno ko gledalec že hoče reči: To je to, tako je resnično izgledal "divji" zahod, se v zgodbi zgodi nesluten preobrat, ki film spet umesti v žanr patetičnih obračunov med dobrim in slabim, kjer dobri fantje seveda morajo zmagati (in preživeti), ter po možnosti odjahati z izbranko v sončni zahod. Toda kljub temu film pokaže resnico nastanka Amerike, ki se je začela z genocidom Indijancev, nadaljevala z zasužnjevanjem Afričanov in ko je naposled zmanjkalo sovražnikov, končala v obračunu med belci samimi. Ksenofobija in strah pred drugačnimi je pač ena tistih bolezni, ki po okužbi človeka spremlja za vedno in mu tako uniči življenje. Pohvaliti gre tudi odlično igro, predvsem veterana Roberta Duvalla, ki mu človek zares lahko verjame, da je v življenju pretrpel veliko krivic in tako je njegova tokratna odločnost toliko bolj razumljiva. Soliden je tudi Kevin Costner, četudi se morda malce preveč trudi s komplikacijo svojega lika, čeprav je njegova dilema dokaj zanimiva, a na žalost vse preveč dvomljiva. Spopad na zahodu je film, ki želi biti všeč vsem, tako skeptikom, kot tudi ljubiteljem klasičnih vesternov, to pa je tudi njegova največja (a tudi edina) napaka. Skratka, epski spopad, ki pa ga moramo razumeti predvsem v simbolnem smislu boja za osnovne človeške svoboščine, ki so dandanes prepogosto kršene tudi v največjih (samozvanih) trdnjavah demokracije. Lep živopisan pozdrav :-)

— spookyMulder
29.12. 2005 ob 15:31

Ta film j najači ni prveč krvi ni prmal stejljnja. RES NAJAČI OD VSEH!

— tilen

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.