Kolosej
Film distribucije Ljubljanski kinematografi

Rekvijem za sanje

drama
Najbolj šokanten film zadnjih let!
Na sporedu od: 7.3.2002, Kolosej Ljubljana
1h 42min / 102min
Scenarij: Hubert Selby Jr., Darren Aronofsky

Vsebina

Rekviem za sanje vzporedno pripoveduje zgodbe štirih prebivalcev Coney Islanda, ki bi radi za vsako ceno in na vsak način uresničili sanje za boljšim življenjem. Vdovo srednjih let, Saro Goldfarb (izvrstna igra Ellen Burstyn), osamljenost pripelje do odvisnosti od televizijskega šova in smrtonosnih shujševalnih tablet. Medtem pa njen svojeglavi sin Harry (Jared Leto) in njegov prijatelj Tyrone (Marlon Wayans) kujeta načrt, kako na hitro obogateti s prodajo drog, kmalu pa zabredeta tako daleč, da se ga začneta zadevati s svojo robo. Harryjeva punca Marion (Jennifer Connely) nemočno opazuje, kako se njene sanje, kariera v modnem oblikovalstvu, razpršijo v nič.

Scenarist/režiser Darren Aronofsky uspešno nadaljuje svoj režijski prvenec p s čustveno nabitim filmom Rekvijem za sanje, ki temelji na romanu iz leta 1978 priznanega pisatelja Huberta Selbyja, mlajšega (Zadnji izhod za Brooklyn). Zgodba na domiseln način obuja notranja prostranstva ljudi, ki se želijo zbližati, hočejo ljubiti in biti ljubljeni. Sam film je prispodoba za srečo, katera vstopi v njihova življenja s sijajen, izgubijo pa jo na zelo tragičen način. Ustvaril je drzno sliko filma, ki draži človeška čustva, poln je deljenih ekranov in utesnjenih podob. Zgodbo o nevarnostih odvisnosti spremeni v halucinatoričen prikaz družbe, ki je pobesnela. REQUIEM ZA SANJE je izvrstno in nepozabno filmsko doživetje.

Pisatelj Selby je na zelo čustven način podal svoje mnenje o Aronofskyjevi priredbi svojega romana: "Planil sem v jok. Če bodo ljudje doživeli vsaj približno tako reakcijo, kot jaz, bodo gotovo globoko v sebi nekaj začutili. Vsak, ki živi na tem planetu, bo v zgodbi našel del sebe."

O produkciji

Začetek nastajanja filma Rekvijem za sanje, kot tudi izoblikovanje svoje kariere kot filmskega ustvarjalca, pripisuje trenutku, ko je v harvardski knjižnici prvič naletel na knjigo priznanega pisatelja Huberta Selbyja, mlajšega. "Bil sem študent iz Brooklyna, pred prvim izpitom v prvem letniku kolidža in na smrt me je bilo strah," se spominja Aronofsky. "Spravil sem se v knjižnico in se skušal učiti. V kotičku oči sem opazil besedo 'Brooklyn'. Če si iz Brooklyna in opaziš nekaj, kar je povezano z njim, ti to takoj pritegne pozornost.

S police je potegnil obrabljen izvod knjige Zadnji izhod za Brooklyn, Selbyjeva klasika iz leta 1964 o brutalnosti in obupu Brooklyna. "To se je zgodilo pred filmom in ni se mi sanjalo, kaj bom prebral. Od prvega stavka naprej sem vedel, da je konec z izpiti. Odrekel sem se jim in bral. Temu se je reklo umetnost pripovedovanja zgodb. Temu se je reklo razumevanje. To je bilo globoko, a še vedno preprosto razmišljanje o tistem, kar nas naredi človeške. Vedel sem, kam gre moja pot. Hotel sem pripovedovati zgodbe." Ta odločitev ga je pripeljala do Ameriškega filmskega inštituta v Los Angelesu (kjer je bil njegov prvi projekt priredba Selbyjeve kratke zgodbe "Fortune Cookie") ter končno tudi do svojega prvenca, p .

Rekvijem za sanje pripoveduje dve zgodbi - eno o življenju osamljene vdove Sare Goldfarb; drugo o življenju njenega sina Harryja, njegovi punci Marion in njegovega najboljšega prijatelja Tyronea. Harry je Sarin edinec in edini človek, ki ga še ima na tem svetu. Boji se, da bi ga izgubila, zato se ne zmeni za njegovo grozno obnašanje, saj se tolaži, da se bo na koncu vse uredilo.

Harry in Marion medtem polagata vsakršno upanje drug na drugega, oklepata se romantičnega ideala ljubezni, ki pozitivno vpliva še na druge vidike življenja. Toda izkaže se, da preračunljivi Harry, ki se spozna na ulico, ter uravnotežena Marion nista nič drugega kot ranljivi bitji, ki sta skoraj vse življenje živeli z občutki osamljenosti in negotovosti. Zdaj se počutita, kot da sta zaživela s polno paro, in predajata se prijetnim občutkom, da sta drug v drugem našla tisto osebo, ob kateri se spet počuti polno. Verjameta, da dokler bosta imela drug drugega, resnični svet sploh ni pomemben.

Toda ko jima resnični svet s krutostjo zakriči v obraz, se začne njuna romantična utopija počasi sesedati in kaj kmalu se začneta zapletati v neprijetne spore, varanje ter obup. Rane, ki si jih prizadeneta, kmalu izničijo vsak njun intimen trenutek. Harry, ob katerem se je nekoč Marion počutila kot človek, jo nagovarja, da prodaja svoje telo, ko jo prisili, da si od psihiatra Arnolda sposodi denar. Marion krivi Harryja za vse, kar se jima dogaja. Jezna, prizadeta in v strahu se Harry in Marion vse bolj oddaljita drug od drugega.

Bistvo odnosov med liki leži v osrčju zgodbe. Aronofsky pove: "Rekvijem za sanje je film o veliko stvareh. Povečini gre za ljubezen. Oziroma, kaj se zgodi, ko se v ljubezni zalomi."

Tragedija filma leži v dejstvu, da se Harry in Marion nikoli ne nehata ljubiti, tudi takrat, ko si uničujeta življenje; njuna ljubezen ni izgubljena, ampak zapravljena. Ljubezen ni dovolj, da bi rešila katerega od karakterjev. Harry prosi Saro, naj se odreče svojim shujševalnim tabletam, vendar popusti, ko enkrat vidi, kako hudo je osamljena. Ker ni zmožen olajšati materine bolečine, se skuša znebiti svoje...

Vsi karakterji v filmu skušajo omiliti notranjo bolečino, najsi preko ljubezni, kave, čokolade, drog ali pa televizije. Aronofsky dodaja: "Največji čar Selbyjevega dela je v tem, da pokaže vse te različne vrste odvisnosti, v bistvu pa so si zelo podobne: vse nastanejo zaradi tega, ker hočemo zapolniti luknjo, ki zeva v naši duši."

"Sara, Harry, Marion in Tyrone skušajo vsak na svoj način doseči pravljični konec. Veliko različnih sanj imajo, ki pa so zelo običajne: bogastvo, uspeh, priznanje, slava, varnost, ljubezen. Tako kot moja mama, si tudi Sara Goldfarb želi, da bi se njen sin poročil in imel otroke - tako si ves čas dopoveduje, da bo nekega dne tako. Ko ji preko telefona sporočijo, da bo imela priložnost nastopiti na televiziji, dobi Sara novo energijo v življenju. Kot pravi oskarjevka Ellen Burstyn, ki igra Saro: "Nikoli si ne bi mislila, da bo nastopila na televiziji. Prav to ji vrne voljo do življenja. Poživi jo."

V vsakem od likov živi hrepenenje po zapolnitvi praznine. Film preučuje vprašanje, kako zapolniti to praznino, če za kaj takega ne obstaja zdrava pot. Kam naj se obrnejo? Vsi v filmu si želijo nekakšne zveze in prava tragedija je ravno v tem, da tega nikoli ne dosežejo.

Aronofsky pove, da je bilo sodelovanje z Ellen Burstyn velik privilegij. "Malokdo ima priložnost vsak dan igrati z Michaelom Jordanom. In natanko tako smo se počutili mi. Je izjemna profesionalka, velik navdih za vse. Vsak dan je odprla svoje srce in nas napolnila z ljubeznijo." Pove tudi, da je bila njena vloga tako fizično, kot tudi čustveno zelo zahtevna.

Hubert Selby, mlajši, se spominja dneva, ko je obiskal snemanje: "Kakšnih deset sekund sem opazoval Ellen Burstyn in sem planil v jok. Tako je čudovita."

Nad fizičnimi obremenitvami se Ellen ni pritoževala. "Popolnoma navdušena sem nad Darrenom. Že dolgo časa ni bilo tako razburljivega mladega režiserja. Ko sem videla p , sem spoznala, da ima ogromen talent in sem hotela posneti prav vse, česar bi se lotil."

Aronofsky je navdušen nad igro in zavzetostjo Jareda Leta, Jennifer Connely in Marlona Wayansa. "Jared, Jennifer in Marlon so šli do samega roba. Jared je izgubil deset kilogramov, Marlon je dokazal, da ni samo komik, Jennifer pa se je lotila svoje vloge zelo pogumno in samozavestno." Vsi so sprejeli vloge za minimalno plačilo in so se odločili igrati, ker verjamejo v Selbyjevo sporočilo."

Igralci

Ellen Burstyn (Sara Goldfarb)

Vloge Ellen Burstyn v veliko filmih sedemdesetih let so ji dale večno mesto v ameriškem filmskem svetu. Junija 2000 je postala ena od predsednic legendarnega Actors Studio, poleg Al Pacina in Harveyja Keitela.

Leta 1957 je debitirala na Broadwayu s Fair Game, v 50-ih in 60-ih pa se je pojavljala tudi v mnogih televizijskih programih.

Leta 1970 je uspela s svojo vlogo v filmu Petra Bogdanovicha The Last Picture Show, ki ji je prinesla nominaciji za oskarja in zlati globus. Za najboljšo igralko (oskar, zlati globus) pa je bila prav tako nominirana v grozljivki Izganjalec hudiča. Leta 1975 je Ellen postala prva igralka, ki je istega leta prejela tako oskarja, kot tudi nagrado tony, ko so jo nagradili za vlogi v Alice Doesn't Live Here Anymore in drami Same Time Next Year.

Ostali filmi vključujejo How to Make an American Quilt, When a Man Loves a Woman, Dying Young, Providence, Walking Across Egypt, Playing by Heart. Trenutno pa j0o lahko tudi gledamo v filmu V imenu pravice.

Jared Leto (Harry Goldfarb)

Jared Leto je pred kratkim zaključil s snemanjem filma Jamesa Coxa A Leonard Cohen Afterworld.

V zadnjih letih se je Leto pojavil v filmih, kot so Ameriški psiho, Black and White, Girl, Interrupted, Klub golih pesti, The Thin Red Line, Urban Legend, Switchback.

Jennifer Connelly (Marion)

Debitirala je pri enajstih letih v filmu Sergia Leoneja Once Upon a Time in America.

Igrala je še v filmih Pollock, v katerem je igral in ga tudi režiral Ed Harris. V svoji karieri je igrala zelo raznovrstne vloge. Opazili smo jo lahko še v Inventing the Abbots, Mullholland Falls, Dark City, The Rocketeer, kmalu pa jo bomo videli v filmu Čudoviti um (A Beautiful Mind), ki jo je v letu 2002 povzdignil v sam vrh. Nagrade, ki jih je že prejela: Ameriški filmski inštitut - nagrada za najboljšo igralko leta; zlati globus za stransko vlogo (za Čudoviti um); Golden Satelite Award za stransko vlogo, Online Film Critics Society Awards.

Marlon Wayans (Tyrone C. Love)

Wayansa se lahko predvsem spomnimo iz filma Film, da te kap, ki je nekakšna parodija na grozljivke. Pred kratkim pa smo ga lahko tudi videli ob boku Jeremyja Ironsa v fantazijskem filmu, posnetem po računalniški igrici Dungeons & Dragons.

Po tem, ko je Wayans zaigral v filmu Mo' Money in Above the Rim, je napisal scenarij ter igral v filmu Don't Be a Menace to South Central While Drinking Your Juice in the Hood.

Za kamero

Darren Aronofsky (ko-scenarist/režiser)

Za svoj režijski prvenec p je Aronofsky prejel nagrado na festivalu Sundance. Poleg tega pa so časopisi, kot so Chicago Sun-Times, Washington Post in Seattle Times uvrstili film med deset najboljših leta 1998.

Na londonski premieri filma Rekviem za sanje je pred projekcijo nagovoril občinstvo: "Kar boste videli, je zelo hudo in čez približno 45 min boste čutili močno bolečino, za katero se vam že vnaprej opravičujem." Ellen Burstyn je dodala: "Upam, da ste prišli v spremstvu prijatelja/ice, kajti po ogledu filma boste sami težko prišli domov. Je zelo razburljiv. Mi je zelo žal."

Herbert Selby Jr., mlajši (ko-scenarist/pisatelj)

Je eden najpomembnejših ameriških povojnih pisateljev, katerega boleče čudovita proza običajno čustveno opisuje kruta in težavna življenja posameznikov. Najbolj poznan je po svoji knjiga iz leta 1964 Zadnj izhod za Brooklyn, ki je takoj po izdaji vzdignila veliko prahu, danes pa se jo šteje med klasike.

Njegova naslednja romana, The Room (1971) in The Demon (1976)sta še naprej rila po opustošenih dušah ljudi, ki so bili na koncu s čustvi - kritiki so ga kovali v nebo. Leta 1978 je izdal Rekvijem za sanje.

Kronos Quartet (godalni kvartet)

David Harrington, violina
John Sherba, violina
Hank Dutt, viola
Jennifer Culp, čelo

Od njegovega nastanka naprej (1973), je kvartet Kronos eden glavnih glasov novih del. V sebi združujejo edinstveno glasbeno vizijo, brez strahu do eksperimentiranja. Na ta način jim je uspelo pritegniti množice širom po svetu. Vsako leto nastopajo po več mestih, od San Francisca do New Yorka.

Komentarji

13.12. 2004 ob 9:44

movie je odličen! kot pravi sporočilo v filmu je res da odvisnost ni več...jaz, naprimer sem odvisna od tega filma! videla sem ga usaj 100x!!! :D:D:D:D

— just me
26.11. 2006 ob 8:51

Ljudje jaz vam toplo priporočam ta film pa si res oglejte,.jaz še boljšega filma nisem gledala,,.pa vsebina je ful dobra,..mislimda še ni blo filma ki bi zasvojenost na tak dober način predstavo,.res,..sam a sm ga že 5x pogledala,.pa se še ga vedno nisem naveličala,.res je dober,.pa še jared leto je tak dober:)

— TA FILM JE TREBA GLEADTI!
15.1. 2007 ob 11:45

Ta film si je vredno ogledat napsiheran konec lahko rečeš tudi žalostn ampak film je dojaja

— Maxy
31.5. 2007 ob 18:39

Najboljsi film kar sem jih kdaj gledala.

— iris
11.7. 2007 ob 21:40

film je bomba!

— eva
28.12. 2008 ob 0:00 zvezdica

Film te dobesedno šokira... ostaneš brez besed...
Film je 1000% vredn ogleda. Spremeni tvoj pogled na svet, ko dojameš da zasvojenost ni sam droga kot jo poznamo, da si lahko zasvojen že z samimi vsakodnevnimi stvarmi... In vsa igralska zasedba je perfect...

Morte videt ta film..od začetka do konca, brez preskakovanja..

— Claudia
25.12. 2010 ob 15:50

če bi več folka vidl ta film b blo tud mn zasvojenosti.. zgodba je awsome. posnet je tu super.. narboli del filma je k te do konca šokiraa!! sweetone!

— fuck heroin!
11.1. 2011 ob 23:20

najbolši film ki je bil gdajkoli narejen!!

— kkk
24.1. 2012 ob 21:21

bolj bednega filma še nisem vidla... katastrofa!!!

— kr nekaj
25.1. 2013 ob 15:08

Kr nekaj - kakšni filmi pa so ti všeč? Ker jaz ne morem verjet, da ta film komu ni dobr, ker je vrh kar lahko hollywood ponudi. Ampak vsakomur svoje. Pa res nobenga bolj bednega filma še nis gledala? To pa res ne verjamem. Razn če je to edini film, ki si ga kdaj gledala. Potem je obenem najboljši in najslabši :)

— matej28

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.