Peter Pan

Predstavljajte si svet, kakršnega niste še nikoli videli, kjer je vsak dan pustolovščina, kjer vam nikoli ni treba odrasti ali se postarati. To je svet Petra Pana - žvenketanje mečev besnih nasprotnikov, plapolajoča angleška zastava, transcedentalna draž letenja čarobna moč skrivnega poljuba.

Brezčasna pripoved, polna pustolovščin, razkritij in sanj - Peter Pan - navdušuje občinstvo, od kar so jo pred sto leti premierno uprizorili na londonskih odrih. Klasična zgodba J. M. Barrieja o dečku, ki ne želi odrasti, je doživela številne inkarnacije, na platnu pa je v celoti nismo nikoli videli.

Do zdaj. Columbia Pictures, Revolution Studios in Universal Pictures so združili moči, da bi vam predstavili očarljivo zgodbo epskih razsežnosti, v kateri so skušali zaobjeti bistvo sijajnega piščevega dela. Z neobrzdano domišljijo, nenasitno željo po pustolovščinah in sodobno čarovnijo posebnih učinkov je Peter Pan prva igrana filmska verzija po dobi nemega filma.

V filmu je okrog 1200 posnetkov s posebnimi učinki. Večino so producirali pri ILM, poleg tega pa so jih producirali še pri Digital Domain, Sony Pictures Imageworks R!ot Pictures, Pacific Titles in CIS Hollywood.

Pripravite se, pobje!

Tokrat prvič v glavni vlogi nastopa deček, Jeremy Sumpter (Frailty). Vile se bodo lesketale in v Deželi Nije bo vse polno čudes, a pazite se! Bitko med Kljuko in Petrom Panom nista še nikoli bojevala tako enakovredna nasprotnika.

Zgodba se začenja v ledeno hladni noči v zadrgnjenem edvardijanskem Londonu, ko Wendy Darling (Rachel Hurd-Wood) mlajša brata navdušuje s pripovedkami o drznih mečevalcih in kapitanu Kljuki, legendarnem gusarju, ki se ne boji ničesar - razen ure, ki tiktata. A ura tikrata tudi za Wendy. Njen oče je oznanil, da je napočil čas, da odraste. Po tej noči ne bo več zgodb. Stroga teta Millicent (Lynn Redgrave) jo bo pripravila za vstop v odraslost in poroko.

Darlingi ne vedo, da ima tudi Peter Pan rad Wendyjine zgodbe in da pripotuje od zelo daleč, da bi jih poslušal. Ko se tistega večera z ljubosumno vilo Zvončico prikažeta v otroški sobi, poženeta v tek kolesje neverjetne pustolovščine za Wendy in njena brata. Skozi okno mu sledijo kot jata ptic. Letijo nad strehami londonskih hiš, ki se kopajo v mesečini, skozi galaksijo bleščečih planetov in zvezd v čarobno Deželo Nije. Tam s Petrom in Najdenčki v njihovem skrivnem podzemnem domu začno svoje vznemirljivo novo življenje, v katerem pravila odraslih ne veljajo.

Spopadajo se s pirati, zlobnimi morskimi deklicami, velikanskim krokodilom in, kar je še najhujše, z jeklenim krempljem, ki binglja s Kljukine desne roke. Wendy in njena brata kmalu spoznajo, iz kakšnega testa so. Nenehna bitka med Petrom Panom in Kljuko doseže vrhunec na izjemnem koncu začaranega sveta Dežele Nije.

O snemanju

" ... za otroke in za tiste, ki so nekoč bili otroci ..."

Zgodba o popotovanju Petra Pana in Wendy skozi nočno nebo je zakoreninjena v kolektivni zavesti kot ponavljajoče se sanje - ker je tako fantastična in opojna, se ji ne moreš upreti. Je veliko več kot le romantična nostalgija ali preprosta zgodbica za lahko noč. Peter Pan predstavlja naše najbolj prvinske upe in strahove. Njegova mogočna čustvena resnica, ki jo porajata fantastična možnost letenja in pustolovščine, je tako univerzalna kot brezčasna.

Tehnološko je zdaj ravno pravi čas, da se zgodbo pove na velikem platnu. S filozofskega gledišča pa svet bolj kot kdajkoli prej potrebuje sanje, domišljijo in vero, v kar vse nas nas spodbuja Peter Pan.

Vendar potovanje do velikega platna ni bilo prav kratko. Partnerji, ki so zaslužni, da je projekt učakal luč dneva, so ga snovali vrsto let. Lucy Fisher je pravice kupila že pred dvajsetimi leti in ga razvijala s partnerjem (in možem) Douglasom Wickom. Nad zgodbo sta bila enako navdušena Joe Roth in Todd Garner iz studia Revolutions ter Amy Pascal iz Columbie.

"...ko izmišljeni svet postane resničnost ..."

Petra Pana prežema nenavadna dvojnost. Si naj predstavljamo, da so Darlingovi otroci neke noči, ko je bil njihov oče še posebej strog, dejansko odskočili z okenske police in poleteli v Deželo Nije? Ali pa naj domnevamo, da se je Wendy odločila za slovo od otroštva s fantastičnimi sanjami zadnjo noč, ki jo je preživela v otroški sobi? Oba scenarija občinstvu ponujata sijajno pustolovščino.

Ker je projektu načeljeval P. J. Hogan, je bilo prva zapoved ravnovesje med čarobnostjo zgodbe in čarobnostjo učinkov. Dogajanje je postavljeno v svet, ki je videti "normalen", njegov vizualno razkošni film pa je kot romantična slika s konca stoletja s svežimi, avtentičnimi upodobitvami in spoštovanjem do izvirnega besedila - čeprav ne manjkajo leteči otroci, krokodil, ki je velik kot dvonadstropni avtobus, in sabljaški dvoboj med jadri piratske ladje. Kontrast med dvema svetovoma zgodbe - strogim edvardijanskim Londonom in čarobno Deželo Nije - je ostro začrtan. Hladna mestna sivina se v otroških spominih razblini v trenutku, ko zadihajo v neverjetnih pragozdovih Dežele Nije.

Dovzetnost P. J. Hogana za čarobnost in njegova sposobnostjo, da v ta posebni svet pritegne tudi druge, sta v sozvočju z brezhibnostjo in mojstrstvom J. M. Barrieja.

"Knjiga je neverjetna - poglobljena in polna čudovitih likov in čarobnih trenutkov. Občutek imate, da je J. M. Barrie vanjo zapisal vse, kar mu je kdajkoli prišlo na misel," pravi Hogan."Tudi igra mi je ostala v drugačnem spominu - zgodba je dosledna, polna pustolovščin, hkrati zelo ganljiva in zabavna. K filmu me je pritegnilo dejstvo, da je še nikoli niso posneli. Da, delno že, vendar ne cele zgodbe. Mnogo prečudovitih stvari na velikem platnu še nismo videli."

Hogan Petra Pana pozna do potankosti, zato je z lahkoto obdelal prvotni osnutek scenarija, ki ga je napisal Michael Goldenberg (Stik). "Zdi se, kot bi se vsaka njegova fraza nekako nanašala na Petra Pana," je prepričana Olivia Williams. "Posneti nekaj, kar je tako naravno, sodobno in kot nalašč za film na podlagi zgodbe izpred stotih let, je neverjetno."

Hoganovo poznavanje zgodbe je prišlo prav tudi na snemanju, kadar se je izkazalo, da nekaj, kar je vžgalo v pisani besedi, pred kamero ne bo. "Kadar se skozi kaj nismo prebili, se je P. J. vedno zatekel k izvirniku," pravi Jason Isaacs, ki je poglobljeno preštudiral dela Barrieja kot tudi njega samega med pripravami na dvojno vlogo gospoda Darlinga in kapitana Kljuke. "P. J. je storil natanko to, kar bi storil Barrie, če bi imel na voljo hollywoodski studio."

"P. J. je neskončno inovativen," dodaja Lynn Redgrave. "Če bi bil slikar, bi izumljal nove barve. Prav neverjetno zvest ostaja J. M. Barrieju, hkrati pa dodaja izvirne prvine, ki pa so tako Barriejevske, da bi težko rekla, ali so v izvirniku ali ne."

Producentka Lucy Fisher je prav tako navdušena nad Barriejem. "V čast mi je, ker smo posneli nekaj, kar je tako pri srce velikemu številu ljudi, prav zaradi tega pa je to tudi breme. Želite si, da bi bilo vse tako, kot je treba. Bistvo Petra Pana niso le otroci, ki doživljajo pustolovščine in se igrajo z vilami. Barriejevo delo je dejansko dostopno otrokom, vendar ima globino in skrivnostnost, zaradi katerih je ostajalo priljubljeno. Miti, ki ne izginjajo, so tisti miti, v katerih se ljudje soočijo s strahovi in jih premagajo."

Za Fisherjevo je to tako Petrova kot Wendyjina zgodba. "Igri je naslov Peter Pan, knjigi pa Peter in Wendy, ker gre dejansko za dve zgodbi. Peter je vsekakor zvezda, a vedno videna skozi Wendyjine oči - skok skozi okno in prihod nazaj."

"Peter Pan je deček, ki je svoboden in lahko počne, kar se mu zahoče. Lahko leti, lahko se mečuje, lahko ubija gusarje - vse to si želi vsak otrok in vse to Peter Pan ima."

Tako pravi Jeremy Sumpter, in on bo že vedel. Mladi Američan je bil izbran za vlgo lika s statusom ikone in je sploh prvi deček, ki je kdajkoli igral Petra Pana v visokoproračunski produkciji.

Hoganu je bilo všeč, da na velikem platnu Petra Pana končno zaigra deček. "Peter Pan je spominjal na junaka iz risanke, na odru so ga običajno igrale ženske," razlaga režiser. "V nemi filmski verziji ga je igrala ženska, v Kljuki je bil star štirideset let. Zdaj končno lahko otrok igra najboljšo vlogo, kar jih je bilo kdaj napisanih za otroka. Jeremy je Peter Pan. Je divji, samozavesten, postavljaški, zabaven - vse te stvari je bilo pri otroku zelo težko najti. Iskal sem 12-letnega Errola Flynna, kar je zelo težko, ker dvanajstletniki običajno ne vedo, kdo so, in niso samozavestni. Zelo dolgo smo iskali. Ko pa je skozi vrata stopil Jeremy, sem vedel, da smo ga našli."

Vsestranski britanski igralec Jason Isaacs je vsak dan čutil Jeremyjevo energijo. "Vsako jutro v maski ni mogel sedeti pri miru. Grozno je vplival name in na Najdenčke, zato je tako krasen Peter Pan. Nikoli ne pogleda v tla, nikoli se ne ozira nazaj. Je kot supernova - samo skušate mu lahko slediti."

Sumpter je v rivalstvu med Petrom Panom in Kljuko užival. "Moj najljubši prizor je tisti, ko Peter pravi: Umreti bi bila zares veličastna pustolovščina. Kljuko to tako razbesni in potem - tik tak - se Kljuka ozre in tam je krokodil."

Sumpter pa je tudi razumel, da Peter Pan ni samo razgrajač. "Jeremy ima angelski obraz, a tudi obraz živali," pravi producentka Lucy Fisher. "Izžareva energijo, ima voditeljske sposobnosti in brezmejno osebno karizmo. Ima pa tudi nežnejšo plat, ki jo vidimo v prizorih, ko je ranjen ali žalosten. Je rojen igralec, neverjetno! Neustrašen je, hkrati pa tako čustven in srčen."

V filmu poleg Petra nastopa še vrsta otrok. Med pripravami na snemanje so ustvarjalci razmišljali, da bi Petra posneli na različnih lokacijah, kar bi pomenilo snemanje v pragozdu, na krovu ladje, na morju in na londonskih ulicah. A ker se večina zgodbe odvija ponoči in ker nastopa veliko otrok, katerih urnike določajo strogi zakoni o delovnem urniku otrok, so tovrstne načrte opustili. Zato so film skoraj v celoti posneli v studiih Warner Roadshow na Zlati obali v Avstraliji (Queensland). Edina izjema so bile londonske ulice, prizorišče, ki so ga zgradili zunaj, prizore na njih pa so tudi dejansko snemali ponoči.

En garde!

Ko so se odločali za slog mečevanja, so imeli filmarji v mislih čisto določenega. "Med mojimi najljubšimi so filmi Errola Flynna iz tridesetih in štiridesetih. Pomislil sem: če bi mi uspelo posneti vsaj tako dobre prizore mečevanja, kot so bili njegovi, bi bil zelo vesel," pravi režiser. "Zelo so zabavni in igralci resnično vedo, kaj delajo. Ko se torej kapitan Kljuka in Peter Pan bojujeta, smo želeli obuditi spomin na ognjevitost igralcev, kot sta bila Basil Rathbone in Errol Flynn."

V tam namen so poklicali na pomoč režiserja druga ekipe Conrada Palmisanoa, vrhunskega mečevalca Garyja Worsfielda in koordinatorja akciskih prizorov Brada Allana.

Štiri mesece pred začetkom snemanja se je Sumpter uril v mečevanju. "Peter ima dvoboje v svojih rokah - zelo vešč in gibčen je," pravi mladi igralec. "Naučil sem se pravega mečevanja z masko. Ko vam to uspe, lahko delate na nogah ali na kolenih, telo imate povsem v oblasti."

Jason Isaacs je imel z mečevanjem že veliko izkušenj, ni pa imel toliko prednosti, kot je pričakoval. "Že v nekaj filmih sem se mečeval, zato sem bil kar malce prevzeten, dokler nisem doumel, da se bom moral mečevati z levo roko - ker ima Kljuka na desni roki kljuko."

Pred dobrim stoletjem

J. M. Barrie se je rodil v škotskem mestecu Kirriemuir leta 1860 in se kot mladenič preselil v London, da bi postal pisatelj. Njegove prve zgodbe so bili barviti novinarski članki o izmišljeni inačici Kirriemuirja. Sodeloval je tudi z National Observerjem skupaj s sodobniki, kot so bili Thomas Hardy, Rudyard Kipling, H. G. Wells in W. B. Yeats. Kasneje, ko je imel za seboj že celo vrsto iger in romanov, je živel v bližini Kensingtonskih vrtov, kjer se je pogosto sprehajal s svojim bernardincem. Med temi pohodi je spoznal otroke Llewelyna Daviesa, pet bratov, ki so ga navdihnili pri snovanju Petra Pana. Ko sta starša umrla, je Barrie posvojil vseh pet dečkov.

Peter Pan se je prvič pojavil v njegovem romanu iz leta 1902 The Little White Bird kot junak zgodbe, ki jo pripovedovalec pripoveduje kot otrok. Barrie je bil že priljubljen romanopisec in dramatik, ko je igra Peter Pan doživela premiero v Londonu 27. decembra 1904 v gledališču Duke of York. Premiera ni bila nikakršna otroška matineja, ampak bleščava otvoritvena noč na West Endu za občinstvo sofisticiranih Londončanov, ki so si prišli ogledal igro enega vrhunskih piscev tistega časa. Še sanjalo se jim ni, kaj lahko pričakujejo od Petra Pana, prav tako si ni nihče drznil napovedati usode tematsko drzne in tehnično zahtevne postavitve. A producentova vera v Barrieja in Barrievo doslednjo ohranjanje vizije je Petra Pana v trenutku spremenilo v klasiko.

Barrie je po uspešni prvi postavitvi vrsto let pilil tekst igre in jo razširil v roman o Petru Panu, ki je bil pod naslovom Peter and Wendy objavljen leta 1911. Igre niso izdali vse do leta 1928. Zahvaljujoč pisatelju Andrewu Birkinu je zajetna zbirka Barriejevih opomb in osnutkov, ko si je zamišljal, pisal in dodeloval Petra Pana skozi daljše časovno obdobje, zbrana v obsežnem dokumentu, pri katerem so se ves čas navdihovali tudi filmarji.

Neusahljivo darilo

Petra Pana imajo radi povsod po svetu zaradi mikavne neverjetno velikanske pustolovščine, v Britaniji pa je še nekaj več. Nekaj let pred smrtjo leta 1937 je Sir James Barrie vse pravice za Petra Pana poklonil londonski bolnišnici Great Ormond Street Hospital (GOSH). Karizmatični deček, ki ni želel odrasti, od takrat rešuje življenja zelo bolnih otrok.

Bolnišnico je leta 1852 zgradil dr. Charles West z vsega desetimi posteljami. Bolnišnica Great Ormond Street je bila prva londonska bolnišnica, namenjenega posebej otrokom. V njeni bližini je živel Charles Dickens, ki je na njenih stopnicah prebiral poglavja iz svoje Božične zgodbe, da bi tako zbral sredstva za razširitev. Bolnišnici je uspelo kupiti sosednje poslopje in povečati število postelj na 20, ki je sčasoma naraslo na 350.

GOSH je bolnišnica National Health Service, dnevne operacije financira vlada, specialistične oskrbe pa ne. "K nam pridejo najbolj bolni otroci, ki jim njihovi zdravniki in okrajna bolnišnica ne morejo pomagati, to je njihovo zadnje zatočišče," razlaga Kit Palmer, ki skrbi za pravice Petra Pana v okviru GOSH-a. "Imamo 22 različnih zdravnikov specialistov in ponujamo najširši spekter pediatrične nege pod eno streho v Veliki Britaniji. Večino pacientov pregledujeta dva specialista, nekatere celo pet."

"Sporočilo igre je večno," nadaljuje Palmer. "Le koga ni skrbelo, kako bo, ko bo odrastel, in kaj nas takrat čaka? Ta igra ima prav vsakomur nekaj povedati. Pri nas v bolnišnici smo od nekdaj upali, da bomo klasičnega Petra Pana, ki bi temeljil na izvirnem Barriejevem delu, videli na filmu. Zdaj res idealen čas zanj in vsi upamo, da bomo naslednjih sto let uživali v filmu."

O igralcih

Jason Isaacs (kapitan Kljuka / gospod Darling) je nastopil v filmih Harry Potter in dvorana skrivnosti, Passionada, Smoking, Sestreljeni črni jastreb, Glasniki vetra, Patriot, Hotel, The Last Minute, Sladki november, Konec afere, Armageddon, Zmajevo srce, Vojak, Krvavo obzorje, Shopping, Resident Evil. Na platnu je ob Jeffu Goldblumu in Emmi Thompson debitiral v The Tall Guy.

Po diplomi na prestižni Central School of Speech and Drama v Londonu je dve sezoni nastopal v britanski televizijski uspešnici Capital City, pa tudi v ameriški nadaljevankiThe Last Don 2.

Nastopal je tudi v gledališču. Z igro se je začel ukvarjati med študijem prava, ko je režiral več kot 20 študentskih predstav, v katerih je tudi nastopil.

Kadar se ne prelevi v svoj lik, se vrne domov v London in se poskuša spomniti, kako v resnici zveni.

Jeremy Sumpter (Peter Pan) je star 14 let. Kariero je začel pri desetih. Do zdaj je najbolj znan po vlogi mladega Adama Meiksa v režijskem prvencu igralca Billa PaxtonaFrailty (Matthew McConaughey je igral odraslega Adam). Posnel je tudi televizijsko dramo Just a Dream, režijski prvenec igralca Dannyja Gloverja.

Sumpter je bil vnet deskar, ko je nastopil ob Marku Harmonu v deskarski drami Local Boys. Na televiziji se je pojavil še v nadaljevankah Urgenca in Raising Dad. Rodil se je v severni Kaliforniji, večino življenja pa preživel v Kentuckyju, dokler se njegova družina leta 2000 ni preselila v Los Angeles. Ima dve sestri, ena je njegova dvojčica.

O režiserju in scenaristu

P. J. Hogan se je prebil v ospredje s filmom Muriel se poroči. Temu je sledila komedija Moj bivši se poroči.

Rodil se je v Brisbanu v Avstraliji. Leta 1984 je diplomiral na Australian Film and Television School. Njegov diplomski film Getting Wet je prejel nagrado Avstralskega filmskega inštituta za najboljši kratki film. Naslednjih deset let je delal kot scnearist ali režiser druge ekipe pri številnih projektih. Je tudi režiser in scenarist (z Jocelyn Moorhouse) Unconditional Love, v katerem so nastopili Rupert Everett, Kathy Bates, Lynn Redgrave, Richard Briers in Daniel Wyllie.

Hogan živi v Los Angelesu z otroki in z ženo Jocelyn Moorhouse, ki je hkrati tudi njegova redna sodelavko.