Mali otroci
Zgodba
Kate Winslet, Jennifer Connelly in Patrick Wilson igrajo v najnovejšem filmu scenarista in režiserja Todda Fielda, ki je že bil nominiran za oskarja. Film temelji na romanu Toma Perrotta.
Zgodba se vrti okoli peščice posameznikov, katerih življenja se prekrižajo na otroških igriščih, bazenih in ulicah v majhnem mestu, nova poznanstva pa pripeljejo do presenetljivih in nevarnih zasukov.
OPOZORILO: New Line lepo prosi vse medije, naj ne razkrijejo konca filma.
Čeprav zgodba temelji na uspešnem romanu, pa sta Todd Field in Tom Perrotta hotel ustvariti film, ki bi bil dokaj neodvisen od knjige.
"Ko sva s Toddom začela pisati scenarij, sva hotela ustvariti nekaj novega, nisva želela zgolj prenesti knjige na platno," pravi Perrotta. "Zame, kot romanopiscu, je filmska priredba privlačna ravno zaradi priložnosti, da z nekom drugim drugače poustvariš knjigo in tudi drugače izoblikuješ like. Imel sem izjemno čast, da sem sodeloval s tako priznanim scenaristom in režiserjem, kot je Todd, toda že od samega začetka sem vedel, da to, kar bova naredila skupaj, ne bo več "moje". Popolnoma razumljivo je, da dva pisatelja s tako različnima slogoma ustvariti nekaj tako izvirnega."
Igralci
Kate Winslet (Sarah Pierce)
Nominacija za oskarja za najboljšo glavno žensko vlogo
Odraščala je v igralski družini in s trinajstimi leti prvič nastopila
na televiziji. S sedemnajstimi se je predstavila svetu v prvi celovečerni
vlogi v drami avstralskega režiserja Petra Jacksona Božanska bitja (Heavenly
Creatures). Kmalu zatem je bila izvrstna Marianne Dashwood v drami Anga
Leeja Razsodnost in rahločutnost (Sense and Sensibility). Za to
vlogo je bila nominirana za oskarja in zlati globus ter prejela nagradi BAFTA
in Screen Actors Guild Award.
Sledila sta filma Jude (Temno srce) Michaela Winterbottoma in Hamlet Kenetha Branagha, v katerem je bila nepozabna Ofelija. Pri 22-ih je bila za vlogo Rose v Cameronovem Titaniku drugič nominirana za oskarja in postala najmlajša igralka z dvema nominacijama. Po Titaniku je bila nepozabna v filmu Škandalozno pero (Quills) Phillipa Kaufmana ob Geoffreyju Rushu, Joaquinu Phoenixu in Michaelu Cainu.
Zaigrala je še s Kevinom Spaceyjem v The Life of David Gale in Enigmi, drami o dešifrantih v času 2. svetovne vojne v Angliji. Občudovali smo jo lahko v nenavadnem filmu Večno sonce brezmadežnega uma ob Jimu Carreyju v vlogi, za katero je bila nominirana za oskarja.
Nato je igrala ob Johnnyju Deppu v film V iskanju dežele Nije (Finding Neverland), All The King's Men (Sean Penn, Jude Law, James Gandolfini), posodila je glas v Odplaknjenem Gizdalinu (Flushed Away), trenutno pa jo lahko vidimo tudi v romantičnem filmu Počitnice (The Holiday), kjer igrajo še Jude Law, Cameron Diaz in Jack Black.
Jennifer Connelly (Kathy Adamson)
Oskarjeva nagrajenka je svojo večstranskost dokazala v številnih
celovečercih. Leta 2002 je bila za vlogo Alicie Nash v filmu Rona Howarda Čudoviti
um (oskar za najboljši film) nagrajena z oskarjem, zlatim globusom,
nagrado Ameriškega filmskega inštituta (AFI) ter nagradama BAFTA in Broadcast
Film Critics Choice. Prejela je tudi nominaciji za nagrado Screen Actors Guild,
in sicer za najboljšo igralko, skupaj s soigralci pa za najboljšo igralsko
zasedbo. Pred tem ji je odlična upodobitev zasvojenke z mamili v filmu
Darrena Aronofskega Rekviem za sanje prinesla nominacijo za nagrado
Independent Film Spirit.
Igrala je tudi v pustolovski akciji Anga Leeja Hulk, v odlično sprejetem biografskem filmu Pollock, ki ga je režiral in v njem tudi zaigral Ed Harris, in ob Billyju Crudupu v trilerju Keitha Gordona Waking the Dead. Videli smo jo tudi v odlični drami Vadima Perelmana Hiša peska in megle, kjer je navduševala ob še enem oskarjevcu, Benu Kingsleyju. Film so posneli po knjižni uspešnici Andreja Dubusa III.
Med njenimi starejšimi projekti je film Pata O'Connorja Nedolžna mladost, Alexa Proyasa Mesto teme, Leeja Tamahorija Skrivnostna smrt, Johna Singletona Higher Learning, Joeja Johnstona Rocketeer, Michaela Hoffmana Some Girls, Jima Hensona Labirint ter Sergia Leoneja Bilo je nekoč v Ameriki. Slednji je njen filmski prvenec.
Trenutno jo že gledamo v izjemni drami Krvavi diamant, v katerem igra tudi izvrstni Leonardo DiCaprio.
Patrick Wilson (Brad Adamson)
V izredno kratkem času je postal eden najbolj iskanih igralskih talentov,
saj s svojim delom navdušuje tako kritike kot občinstvo.
Leta 2003 je ob Meryl Streep, Alu Pacinu, Mary Louise Parker in Emmi Thompson zaigral v filmu Angels in America, ki ga je za HBO režiral Mike Nichols. Vloga mu je prinesla nominaciji za zlati globus in emmyja. Naslednje leto se je preizkusil v zgodovinski vojni drami Johna Leeja Hancocka The Alamo, v kateri je dopolnil igralsko zasedbo z Jasonom Patrickom, Dennisom Quaidom in Billyjem Bobom Thorntonom. Leta 2004 je sledil celovečerec The Phantom of the Opera Joela Schumacherja.
Navduševal je v broadwayskem muzikalu Oklahoma! in bil že drugič zapored nominiran za nagrado tony za najboljšo glavno moško vlogo v muzikalu. Pred tem se je za nagrado potegoval z vlogo v muzikalu The Full Monty. Slednjo je Time Out New York izbral za enega najboljših nastopov v letu 2000.
Zaigral je še v nebroadwayskem muzikalu Bright Lights, Big City (nominacija za nagrado Drama Desk in nagrada Drama League) ter broadwayskem muzikalu Fascinating Rhythm (nagrada Drama League).
Pred kratkim smo ga lahko videli v trilerju Prepovedan sadež.
Jackie Earle Haley (Ronnie J. McGorvey)
Nominacija za oskarja za najboljšo moško stransko vlogo
Njegova prva večja vloga je bila v filmu Adore, priredbi
Johna Schlesingerja romana Nathanaela Westa Dan kobilic.
Igral je v veliko filmih, med drugim tudi leta 1979 v filmu Breaking Away, leta 1983 v Losin' It, v katerem je zaigral tudi Tom Cruise. Pred kratkim smo ga lahko videli v filmu All The King's Men.
Na Broadwayu je igral ob Seanu Pennu, Kevinu Baconu in Valu Kilmerju.
Izza kamere
Todd Field
Režiser, producent in ko-scenarist Todd Field je doživel svoj prvenec s
filmom V pasti (In the Bedroom). The New York Times, The Wall Street
Journal, New York Magazine in The New Yorker so ga proglasili za najboljši
film leta.
Field je prejel tudi dve nominaciji za oskarja, nominacijo za zlati globus, dobil pa je tudi nagrado Independent Spirit.
Kot igralec se je pojavil v Kubrickovem filmu Široko zaprte oči.
Tom perrotta
ko-scenarist
Tom Perrotta je avtor petih romanov - Little Children, Election, The Wishbones,
Joe College in Bad Haircut. Poleg tega je delal tudi kot novinar
in profesor na kolidžu.
Komentarji
Preveč subtilen in težko verjeten za mojo preprosto možgansko strukturo, ali pa res ne razumem poante, oz. ne razumem "zapletenosti človeških čustev". Ali pa gre za nekakšen Plutov sindrom (Plut si je po množičnih mesarskih podvigih pri nas in v Srbiji prerezal žile in se tako kaznoval za nazaj, očitno je nosil na plečih preveliko breme; odleglo mu pa seveda ni, še manj pa je odleglo pedofilu v Little Children, ki je prav tako samodestruktiven, zanj je kastracija edina pot k samoočiščenju umazane duše. Pozabil sem še enega samodestruktivca - "postavnega" Brada (ta pa celo uživa, ko z veseljem butne ob asfalt (5 minut v nezavesti); bodite pozorni na njegov nasmešek. Bo lahko zdaj brez kančka slabe vesti pogledal svoji ženi v obraz? In kaj počne v tem "čustvenem vrtincu" Kate Winslett? Primerja se z Madame Bovary in sanjari o tem, da bo zbežala s svojim ljubimcem.lepo prosim, ta soap opera sodi samo na pop tv - v nedeljsko vikend shemo, za v Kolosej pa prosim nabavite kaj boljšega. 5/10
jst nism gledu tega filma
film je bil dober,samo ga na žalost nisem videla do konca,ker sem morala iti prej,ker sem bila vezana na prevoz!škoda!upam da bom zvedla kaj je blo na koncu!:)
Izredno dober film, priporočam vsem ljubiteljem drame, predvsem mi je bil všeč neameriški konec :)
pa sem le zvedla konec,nism pa si mislila da bo takšen,le poglejte si ker je dober film!
to je zelo dober film ker sem ga že gledala 10-krat.rada bi vam priporočla ker je zelo priljubljen in ima svoj filing.
Zelo dober pregovor - grešiti je človeško, odpuščati pa božansko. Film je enkraten prav zaradi svoje posebnosti, ker je tako resničen. Preteklost je treba pozabiti in optimistično gledati v prihodnost. Meni se je utrnila ena lepa misel, otroke imamo radi in jim čisto vse odpuščamo, ravno tako bi si morali odrasli odpuščati.
Madame Bovary. Spet izvrstna, prepričljiva, enkratna in neponovljiva Kate Winslet je gospa Bovary, no ja, ženska po imenu Sarah Pierce, pridna, zadržana in v zakonu nesrečna mamica, ki se zaplete v vroče razmerje z možakom po imenu Brad Adamson (Patrick Wilson), pridnim, zadržanim in v zakonu nesrečnim atekom, ki ga žena Kathy (Jennifer Connelly) ne privlači več. Njun seks je vroč, iskren in strasten. Njun seks je hrepenenje po boljšem življenju, po stvareh, ki sta jih izgubila v zakonu z dolgočasnima partnerjema. Medtem ko njegova žena preveč časa preždi v službi, njen mož masturbira na slike iz interneta. Še ena stokrat videna zgodbica, boste rekli in počili v temo. Na režijskem stolčku je namreč sedel režiser filma In the Bedroom, kar pomeni, da gre za nekaj drugačnega, posebnega in netipičnega. Takšnega, da se v glavno zgodbo vplete še bivši pedofil Ronnie (strašljivi Jackie Earle Haley), zakompleksani in depresivni čudak, ki živi pri materi (Phyllis Somervile) in ki se ga še vedno bojijo prav vsi starši v soseski. Vsi razen živčnega in preveč impulzivnega Larryja Hedgesa (Noah Emmerich), ki mu grozi in ga nadleguje sredi noči. Dve popolnoma različni zgodbi enega popolnoma dobrega filma, parafraze znane Gospe Bovary, ki jo naša Sarah Pierce seveda vzame za svojo junakinjo.
Sorry, Gartner, ne moreš biti bivši pedofil, pedofili so vedno pedofili, kajti psihiatri so zelo neuspešni pri zdravljenje takšnih osebkov, malo si preberi literaturo. Saj vendar na začetku filma pokažejo, kako pedofil opreza za otroki v bazenu, torej gre še vedno za zelo aktivnega pedofila, recimo temu neozdravljenega pedofila (pedofilija je neozdravljiva) Tudi nisi razložil, v čem je film tako poseben in netipičen. Mi res dol visi, kaj je ta režiser posnel pred to "umetnino", vsak izdelek je treba obravnavati posebej.
Ja, film je dober. Moti me le njegova povsem zabrisana žanrska meja med dramo in psihotrilerjem. Ne ker bi bila načeloma pristaš čistih žanrov, ampak ker je trilersko fintiranje v tem primeru filmu v škodo: naredi ga hladnega kot noževo rezilo, hladnejšega vsaj, kot bi lahko bilo njegovo človeško sporočilo, ki je, vsaj zame: ne obsojaj - razumi. Pa še nekaj me je zmotilo: strast med Saro in Bradom je prikazana malce enostransko: skoraj malce narcisoidno vdan v svojo neuspešnost ob uspešni ženi, bi s Saro zbežal iz realnega sveta bolj ali manj le zato, ker ona, za razliko od žene, verjame vanj, ker da gol, pa če konča faks ali ne. Kot da njegova 'ljubezen' steče samo skozi prijazno zrcalce na steni, povej. Njuna ljubezen je bolj le celjenje ran in osamljenosti, kot pa dejanska življenjska usojenost, zato je konec filma na mestu, konsistenten in logičen. Dober pa je tudi ta film, v nizu prenekaterih, a zame še vedno vodilnega Babilona, v prikazovanju bebavosti srednjerazrednih predsodkov, omejenosti, majhnosti, neživljenjskosti moških in ženskih, z visoko živo mejo obdanih prepričanj, ter v prikazu temeljne življenjske stiske: osamljenosti Drugačnih posameznikov, ki preprosto morajo (pre)živeti med njimi. Žal tudi še sto let po Madam Bouvary. Pedofilova stiska je prikazana čudovito, pa naj gre za bivšega ali latentnega pedofila, sploh ni pomembno, in ja, čisto vsi, še tako liberalni, tolerantni in sočutni ljudje-starši, se ujamemo v kader, v katerem ljudje hitijo reševat svojega otroka iz bazena. Kar poglejte v svoje srce, kako si vsak od nas oddahne, ko vidimo, da glavna junaka svoja dva otroka varno držita v naročju. In že v naslednjem trenutku, ko smo »mi« seveda že na varnem, se nam vsa ta množica kao pretirano paničnih staršev okrog bazena zagnusi, ker so »zloglasnega pedo-voyerja« tako nehumano linčali z obkoljenimi pogledi. In kako se ga še vedno na smrt bojimo, ko joče v parku in gugalnica z otrokom preteče ječi. Smo dali Sari prav, ko je stopila k trpečemu? Kaj pa, če smo čisto kanček povprečno srednjerazredno dvolični in majhni tudi sami? Kdo ga pa dejansko na koncu kastrira? Mama, ki ga je edina ljubila ali mačo, ki mu s kastracijo ves čas grozi in mu prav zaradi nje morda celo reši življenje? Subtilno in vzgojno. Čestitke, ni kaj. Ocena: 8/10
Mojca, bivši policaj, ki grozi, ima predvsem probleme sam s seboj (in svojo preteklostjo), v bistvu samo prenaša svoje probleme na pedofila. Tudi vprašanja o odgovornosti za kastracijo nimajo smisla, pedofila nihče ni prisilil, da se poreže z nožem, gre pač za moteno in labilno osebo, z moćno izraženim sovraštvom do žensk (to dokazuje zmenek, ki se konča z grožnjami, v resnici pa je jezen na svojo mater, ker ga je prisilila v zmenek). Nekateri omenjajo odpuščanje, vendar tega nisem nikjer zasledil, le sočutje ob že izvršenem dejanju (še nikoli nisem slišal, da bi se kakšen pedofil takole razrezal, res neumno, treba je predvsem pomisliti na žrtve, ki seveda o odpuščanju niti ne razmišljajo, in prav imajo)
Tvoj komentar
Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z .
S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.
tale film je pa eden boljših to leto...huda drama, nori prizori,...