Dansko dekle

Biografska drama, polna srčnosti, hrepenenja in človečnosti, ki so jo kritiki že razglasili za izjemen kinematografski mejnik

Če je edinstveni Eddie Redmayne tudi vas osupnil s svojim portretom fizika Stephena Hawkinga, se pripravite, da vam bo v filmu Dansko dekle za vedno ukradel srce. Z neopisljivo senzibilnostjo in eleganco se bo namreč preobrazil v Lili Elbe — eno prvih oseb na svetu, ki si je v 30. letih prejšnjega stoletja s kirurškimi posegi spremenila spol. Pri deljenju pohval nikakor ne smemo spregledati tudi švedske igralke Alicie Vikander, ki Redmayna v vlogi njegove soproge zvesto spremlja na težavni poti iskanja prave identitete in telesne podobe. Preden izvemo, ali bodo številna oskarjevska namigovanja obrodila sadove, pa bo ta ganljiva biografija prelila njuno neverjetno ljubezensko zgodbo še na naša velika platna.

O POGUMNI PIONIRKI TRANSSEKSUALNOSTI LILI ELBE

Lili Elbe je leta 1930 v Nemčiji kot ena prvih oseb na svetu opravila serijo takrat še eksperimentalnih operacij, s katerimi je postopoma spremenila spol. Po odhodu iz klinike je sicer želela ohraniti svojo zasebnost, a je novica o njenih posegih pricurljala v evropske medije. Lili se je odločila za še en pogumen korak in v seriji intervjujev opisala svojo pot. Poudarila je pomembno vlogo umetnosti, ki je oblikovala njeno pravo samopodobo, ter se poklonila ženi, ki ji je vseskozi stala ob strani.

Sledilo je kratko obdobje, ko je Lili s svojo zgodbo dosegla svetovno prepoznavnost, saj se je njeno ime pojavljalo v medijih širom sveta. Pričujoča biografska drama pa bo poskrbela, da jo bo tudi širši krog ljudi upravičeno prepoznal kot resnično pionirko transseksualnosti.

O ZGODBI

Zakonca Wegener spoznamo leta 1926 v slikovitem Kopenhagnu. Tam Einar (Eddie Redmayne) kot krajinski slikar uživa pomemben status v umetniških krogih, medtem ko se njegova žena Gerda (Alicia Vikander) s svojimi portreti uglednih državljanov še vedno uveljavlja. Par je sicer srečno poročen, njun zakon je ljubeč in močen, vseeno pa se jima popolna zasebna in poslovna blaginja nekoliko izmikata.

Nekega dne povsem nedolžna prošnja sproži usoden preobrat. Da bi pravočasno dokončala portret, Gerda zaprosi svojega moža, naj si nadene obleko in ji pozira namesto ženskega modela. Ta izkušnja spremeni vse, saj Einar v trenutku začuti, da se je globoko v njem nekaj premaknilo oziroma prebudilo. Ko zakonca nadaljujeta igro in Einarjev alter ego Lili odpeljeta v javnost, se njegovi občutki le še stopnjujejo.

Kmalu se Einar vse pogosteje obrača k Lili – tako v oblačenju in gestikulaciji kot tudi v razmišljanju. Čeprav moževo početje Gerdo vznemirja in skrbi, istočasno spozna, da je Lili postala njena muza. Sprožila je tisto kreativno iskrico, ki je Gerdi vseskozi manjkala za preboj med umetniško elito.

Ker zakonca naletita na neodobravanje družbe, svojo domovino zamenjata za bolj avantgarden Pariz. Tam Gerdina kariera vzcveti, njun zakon pa z veliko mero napora in bolečine prehaja v drugačno obliko. Lili na njeni poti transseksualne ženske čakajo neštete ovire, a končni cilj bo lažje dosegljiv zaradi Gerdine resnično brezmejne podpore. Z vzajemno pomočjo in ljubeznijo bosta zakonca našla pogum, da se oba preobrazita vsak v svoj pravi jaz, ki ga nosita globoko v srcu.

ZANIMIVOST

Film je režiral Tom Hooper, ki je leta 2011 prejel oskarja za zgodovinsko dramo Kraljev govor. Njegov film Nesrečniki pa si je dve leti kasneje prislužil 8 oskarjevskih nominacij ter na koncu osvojil tri kipce.