Amy

Režiser Asif Kapadia, producent James Gay-Rees in montažer Chris King so si s skupnim projektom Senna – dokumentarcem o priznanem vozniku formule 1 Ayrtonu Senni – prislužili nemalo nagrad (med njimi dve bafti) in slavos-peve kritikov.

Dve leti po tistem, ko je Senna prišel v kinematografe, je v stik z ekipo stopil direktor založbe Universal Music UK David Joseph z vprašanjem, če bi se bili pripravljeni lotit še ene sodobne ikone, katere življenje se je izteklo v tragičen konec: glasbene genialke Amy Winehouse. »V tisočinki sekunde sem izstreli, Kajpak!,« se spominja Gay-Rees, ki do tistega trenut-ka ni pomislil na Amy kot na morebiten predmet dokumentarca. »A nagonsko sem vedel, da ponuja nekaj zanimivega. Takoj sem poklical Asifa in čeprav po Senni nisva načrtovala novega sodelovanja, je bil takoj za.«

Kot Winehousova je tudi Asif Kapadia odraščal na severu Londona; četudi je večino svojih filmov posnel izven Velike Britanije, se v svoji ustvarjalnosti še kako rad osredotoča na svoje rodno mesto. Nedavno je na primer posnel Odyssey, enega od štirih filmov o Londonu za Olimpijske igra 2012. »Ko me je James klical, sem bil ravno posnel film za londonsko Olimpijado in sem veli-ko razmišljal o mestu. Nisem bil največji oboževalec Amy Winehouse, a sem imel njene plošče, in vedel sem, da njeno življenje ni bilo dolgočasno. Nekaj se ji je zgodilo, in to pred našimi očmi; želel sem dognati, kaj. Kako lahko nekdo v današnji dobi umre na tak način. Pa to sploh ni bilo šok. Nekako sem sko-raj vedel, da se ji bo zgodilo nekaj takega. Vsakdo je opazil, v katero smer drvi.«

Zato se je Asifu zdelo, da je vredno raziskati podrobnosti njene zgodbe: »Zame je bila tako rekoč dekle iz moje soseske. Odraščal sem v istem kotičku sveta. Lahko bi šlo za nekoga, ki sem ga poznal, za nekoga, s katerim sem prijateljeval ali hodil v šolo. Zdelo se mi je, da je zadevo treba raziskati.«

Tudi montažer Chris King je takoj pristal na sodelovanje. »Mislim, da smo vsi poznali ozadje zgodbe,« se spominja. »Amy se je pojavila znenada, dosegla nesluten uspeh in nato umrla. Kaj več podrobnosti na začetku nismo poznali.« In zanesti so se morali na gradivo, ki je bilo pač na voljo. »Tako da je bila naša prva naloga zbrati čim več posnetkov in nato intervjuvati ljudi,« nada-ljuje King. »Šele ob tem smo začeli oblikovati zamisli za pripoved samo.«

Vendar pa so se še pred začetkom dolgotrajnega zbiranja gradiva in intervju-jev odločili, da zgodbo predstavijo prek Amyjinih besedil, ki naj bi se skozi film prepletala na zaslonu. »Zdelo se nam je, da morajo prav pesmi biti ključni del filma; njegova hrbtenica,« pravi Kapadia.

Amyjina besedila so brez izjeme skrajno osebna. Nekateri celo trdijo, da je bilo pisanje zanjo nekakšna katarza; terapija, ki ji je pomagala skozi viharna čustva. »Bolj jasno ne more biti,« pravi režiser. »Ko enkrat razumeš njeno življenje in si prebereš njena besedila, ugotoviš, da so precej globlja, kot si si mislil. In pomislil sem: samo dognati moram, o čem govorijo. Njeno pisan-je je bilo zame pravo razkritje. Vsi smo vedeli, da zna peti, nismo pa morda dojeli, da je tudi pesnica. Pa tudi glasbo je pisala sama. Vse to je ona.«

Po določitvi načina pripovedi in dejstvu, da bo njihov domači London služil kot ozadje zgodbe, so ustvarjalci začeli iskati morebitne intervjuvance. Zahtevna naloga, sploh ker ni nobene knjige, ki bi celoti podajala Amyjino zgodbo. »Pri Senni smo imeli na voljo veliko knjig in veliko ljudi pozna njegovo zgodbo. Tu pa se je izkazalo, da zgodbe ne pozna nihče ali pa da je prave osebe ne želijo razkriti,« razloži Kapadia. »Prebrali smo nekaj ključnih knjig,« povzame Gay-Rees, »ki pa so si precej nasprotujoče. Ne trdim, da niso verodostojne, si pa podatki v njih precej nasprotujejo. Njeno družabno in družinsko življenje je bilo res zapleteno.«

Za osnovo so si filmarji zagotovili sodelovanje Amyine zapuščine, ki jo vodi njen oče Mitch Winehouse, sklada Amy Winehouse Foundation in Amyjinega menedžerja pri založbi Metropolis Music Raya Cosberja. In čeprav so se od vsega začetka zavedali, da je bila pevka skrajno zapletena, zanimiva, karizmatična in bistra osebnost, je med vrhuncem raziskovanja postajalo čedalje bolj jasno, »da se je očitno hudo borila, da je ostala na pravi poti,« pravi Gay-Rees. »Grozno je bila napeta.«

In potem so se začele kopičiti težave. »Nihče – razen tistih, ki imajo vedno kaj povedati – ni želel javno spregovoriti,« nadaljuje Gay-Rees. »Vsekakor pa ne tisti, ki so ji bili blizu.« Njeni najbližji prijatelji so se obdali v molk. »Takoj po pogrebu so si zaprisegli, da bodo njeno zgodbo obdržali zase.«

Kapadia, ki je posnel okoli sto intervjujev, ki sestavljajo pripoved o Amy, pove, da je njihov podvig zgrajen na zaupanju, ki so ga uspeli vzpostaviti z nekaterimi ključnimi pričami. »Popolnoma drugačen podvig od Senne,« pravi. Pridobiti sem si moral zaupanje skrajno raznolikih ljudi. Sploh ker je šlo za dokaj svežo zgodbo, za mnoge precej bolečo, polno občutka krive in bremen.«

Skoraj leto dni je trajalo, da so nekatere za zgodbo pomembne osebe prepri-čali v sodelovanje. »Ključne osebe, ki niso želele sodelovati; Juliette Ashby in Lauren Gilbert, Amyjini najtesnejši prijateljici, ki sta prijateljevali tudi z njenim prvim menedžerjem Nickom Shymanskyjem, sta počasi dojeli, da je njuno sodelovanje pomembno, saj sta le tako lahko podali svojo plat zgodbe,« se spominja Gay-Rees. »Je pa jasno, da je celotna zadeva od mnogih zahtevala veli-ko. Težko si je predstavljati, kaj pomeni biti najbližji ali najstniški prija-telj nekoga, ki se spopada s stranpotmi zvezdništva in neslutene slave in se pri tem zavedati, da ga pestijo strahovi, ki bodo prej ali slej pokazali svoje zobe.«

Vseeno so se ustvarjalci trudili, da film za gledalca ni preveč moreč. »Mis-lim, da je precej temačen,« pravi producent. »Treba je paziti na ravnovesje, saj se film lahko sprevrže v svoje nasprotje in gledalci v njem ne uživajo. V eni od zgodnjih verzij smo Amy najprej portretirali kot prekrasno in bistro osebnost – kar je tudi bila – potem pa se je vse skupaj sprevrglo v uro in pol trajajočo bridkost. V nekakšen sodni proces. Gledalci bi se ob tem upravičeno spraševali, kje je smisel zgodbe.«

Po mnenju ustvarjalcev je ob končnem izdelku najhuje, kar jim občinstvo lah-ko očita, da so to zgodbo že videli v medijih. A prepričani so, da se to ne bo zgodilo. Amy od obstoječih medijskih posnetkih ne ločijo zgolj intervjuji in novi posnetki, temveč tudi način, kako zgodbo podaja. »Res smo se nadvse trudili, da ne pogrevamo grozot, ki so že bile prikazane,« pravi Gay-Rees, »saj nima smisla reciklirati vsega, kar so v tistem času vlačili po časopisih. Kopati smo morali globlje in dodati svoje sporočilo.«

Tako film »pripoveduje o osebi, ki si želi biti ljubljena,« zaključi Kapadi-a. »O nekom, ki ljubezen potrebuje, a je ne dobi vedno. Pogosto je tiste, ki jim je bila pri srcu in so ji svojo ljubezen skušali izkazati, preprosto odrini-la. Bila je skrajno zapleteno, inteligentno dekle. Amy je film o ljubezni.«

USTVARJALCI

ASIF KAPADIA (režija) je režiral kritiško priznani dokumentarec Senna o dirkaču formule 1 Ayrtonu Senni, ki je najdonosnejši britanski dokumentarec vseh časov in je med mnogimi mednarodnimi priznanji osvojil bafti za najboljši dokumentarec in za montažo ter se potegoval za naziv najboljšega britanskega filma.

Kapadio zanimajo predvsem življenja »odpadnikov«, torej likov, ki živijo v brezčasnih, skrajnih in neizprosnih okoliščinah ali okoljih. Nase je opozoril s kratkim filmom The Sheep Thief o nadarjenem otroku z ulice, ki ga je posnel v Indiji in ki je v Cannesu osvojil drugo nagrado. Svoj značilni vizualni slog je še izpilil v celovečernem prvencu The Warrior, posnetem v puščavah Radžastana in v Himalaji; z njim si je na podelitvi baft prislužil nagrado Alexandra Korde za izjemni britanski film leta, nagrado Carla Foremana za poseben dosežek režiserja debitanta in nominacijo za bafto za film, ki ni posnet v angleščini. Naslednji celovečerec Far North je bil premierno prikazan na Beneškem filmskem festivalu.

Kapadia trenutno snema celovečerec Ali And Nino.

JAMES GAY-REES (producent) je produciral vrsto raznolikih celovečercev, a je bržkone najbolj znan po z dvema baftama nagrajenem dokumentarcu Senna in za oskarja nominiranem celovečercu Exit Through The Gift Shop, ki ga je režiral Banksy. Z nedavnim All This Mayhem v režiji Eddieja Martina se je potegoval za nagrado aacta za najboljši celovečerni dokumenta-rec.

Po udinjanju pri Arthurju Andersenu v Londonu je delal pri Miramax Films in Paramount Pictures, nato pa prek svojega produkcijskega podjetja Midfield Films produciral enajst filmov.

Z Asifom Kapadio, Jolyonom Symondsom in Davidom Morrisseyem je ustanovil neodvisno produkcijsko hišo On The Corner.

Trenutno pripravlja celovečerni dokumentarec Palio o konjskih dir-kah v Sieni.

CHRIS KING – (montaža) je za male in velike zaslone zmontiral prek 40 fil-mov, med njimi nagrajeni dokumentarec Senna, za katerega je tudi sam prejel bafto. Za montažo dokumentarca All This Mayhem je dobil nagrado aacta, za oskarja nominirani Exit Through The Gift Shop mu je prinesel nagradi montažerjev ameriškega kina in Cinema Eye Editing Award, priz-nana BBC-jeva serija o življenju Nigerijcev v bedi po vsem svetu Welcome To Lagos pa televizijsko bafto.

Sodeloval je tudi pri Made Of Stone,Young@Heart, Meet the Natives (nominacija za bafto za dokumentarno serijo), Hiroshima: A Day That Shook The World (emmy za montažo tona, nominacija za bafto za montažo) ter pri dokumentarcu o pornografiji Hardcore .