Film, ki si ga je Martin Scorsese želel narediti že pred desetletji, je po zaslugi posluha, ki ga je za režiserjeve ideje pokazal Miramax, torej prihaja na redni spored tudi k nam. S sabo seveda prinaša kar deset nominacij za oskarje. To je zagotovo dobra popotnica za zgodovinski spektakel, za katerega se boste prepričali, da je načrtovan do zadnje podrobnosti - da gre skratka za mojstrovino, v kateri režiser pač ni popuščal. Ali je film tak, kakršnega si je na podlagi literarne predloge zamislil sam, ali pa ga ni.
Med drugimi je film dobil tudi nominacijo za najboljšo izvirno filmsko pesem The Hands That Built America. Seveda jo boste našli na soundtracku, ki jih Multimedia Records podarja v tokratni nagradni igri. Poleg nominiranke seveda na albumu najdete še obilico druge, z irskim temperamentom začinjene glasbe. Tri zgoščenke pa bomo prek žreba razdelili med tiste, ki nam boste do vključno 16. marca napisali dve stvari: kdo je avtor nominirane skladbe in članici katere priljubljene irske skupine se kot gostji z violino in piščaljo pojavita na tej skladbi?
In še o filmu.Pomembno: pri nagradni igri ne spreminjajte subjecta (naslova) e-maila in ne pozabite navesti svojega naslova.
Iz enega e-mail naslova upoštevamo en sam odgovor.
Režiser Martin Scorsese se še vedno spominja trenutka, ko je na novoletni dan leta 1970 iz prijateljeve knjižne police potegnil knjigo, ki jo je leta 1928 napisal Herbert Asbury. V knjigi opisani resnični dogodki iz sredine osemnajstega stoletja o dolgotrajnih vojnah med irskimi in prvotnimi priseljenci v newyorškem predelu Five Points so namreč obudili spomine in pripovedovanja, ki jih je doživel in slišal kot odraščajoči newyorški deček. Več kot trideset let kasneje velemojster režije, ki je podpisal filme, kot so Pobesneli bik, Taksist, Rt strahu, Dobri fantje, Kazino in Ulice zla, k svojim klasikam o temačni strani dežele sanj dodaja še svoje zadnje in po pričakovanju mnogih tudi najboljše poglavje.
Skupaj z Jayem Cocksom (Čas nedolžnosti), Stevenom Zaillianom (Hannibal) in Kennethom Lonerganom (You Can Count on Me) je Asburyevi kronološki osnovi o nastanku newyorške mafije in prvotnih gangsterjev dodal fiktivno pripoved, v kateri bomo spoznali zgodbo Amsterdama Vallona (Leonardo DiCaprio), ki je bil priča umoru svojega očeta (Liam Neeson). Tega je kot voditelja irske imigrantske bande imenovane "Dead Rabbits" v takrat najbolj nasilnem predelu sveta umoril goreči pripadnik prvotne anglosaške bande Bill Poole (Daniel Day-Lewis), znan kot "klavec", ki je s tem dejanjem razkosal tudi Vallonovo bando. Po razkolu se Poole kot vodja domačinov pogodi s skorumpiranim veljakom Bossom Tweedom (Jim Broadbent) in mu ponudi mestno zaščito, mladi maščevanja željni Amsterdam pa se zaljubi v privlačno tatico Jenny Everdeane (Cameron Diaz) in si v prihajajočih letih ustvari svojo bando, s katero bi lahko maščeval očetovo smrt in svojim ljudem priboril mestne ulice.
Zahtevnost takšnega projekta, ki je primerljiva s snemanjem filma Titanik, je tudi v rokah izkušenega režiserja Scorseseja dodobra presegla načrtovane začetne okvire. Ko so v Rimu zgradili kopijo starega New Yorka, se je snemanje zavleklo na skoraj osem mesecev, stroški so se približali stotim milijonom dolarjev, po 11. septembru leta 2001 pa se je zavoljo tragičnih dogodkov zamaknil še prvotni datum ameriške premiere.
