Kolosej
Film distribucije Cenex

Življenje žuželk

animirani
Scenarij: Andrew Stanton, Donald McEnery, Bob Shaw
Režija: John Lasseter
Disney | vsebina | zacetki | nastajanje | glasovi | ustvarjalci

Disney:

Potem ko sta leta 1995 Walt Disney Pictures in Pixar Animation Studios poletela do neskončnosti in naprej s svojo "Svet igrač" (Toy Story), sta se oba spustila na zemljo in pod njo in nam ponudila vznemirljive nove dogodivščine žuželk, v katerih kar mrgoli humorja in fantazije v pomenljivem filmu z naslovom Življenje žuželk (A Bug"s Life).

Film je čudovita kombinacija humorja in simpatičnih likov ter neverjetnih vizualnih užitkov, ep miniaturnih razsežnosti, ki razgrinja pred nami fantastičen, še nikoli do danes viden svet, ki ga naseljujejo žuželke vseh velikosti in oblik. Za še večji užitek je poskrbela cinemaskopska tehnika najširših razsežnosti, ki še v večji meri lahko prodre v globine zgodbe in kraja, kjer se dogaja.

Film je za svoje izhodišče vzel Ezopovo zgodbo o brezskrbni kobilici, ki pride prosjačit hrano k marljivim mravljam. Scenaristični tim je to osnovno izhodiščno idejo s svojo domišljijo in predrznostjo popeljal v nov svet. Življenje žuželk je prvi film studiev Disney in Pixar, po velikanskem umetniškem in komercialnem uspehu filma Svet igrač, ki je za svojo inovativnost v računalniški animaciji, bil je sploh prvi te vrste, prejel Oskarja, predsednik družbe Pixar, Steve Jobs, sicer eden velikih začetnikov računalništva, pa je sklenil z Disneyem pogodbo za še pet filmov. Režiser filma, sicer tudi eden največjih računalniških animatorjev pri Pixarju John Lasseter, trdi, da so žuželke idealne za računalniško animacijo, zaradi svojega skeleta, prelepih mavrično spreminjajočih se barv njihovih kril in zaradi njihove transparentnosti. In ko se enkrat spustiš na njihovo višino pogleda in gledaš svet okoli sebe kot ga vidijo žuželke, opaziš, da so tudi listi in robovi trav prav tako prosojni. Vse se zdi, kot bi žuželke živele v svetu pobarvanega stekla okoli sebe. In prav ta pogled je hotel s svojo kreativnostjo doseči tudi umetniški in tehnični tim filma Življenje žuželk.

Vsebina:

Življenje mravelj, ki žive na lastnem otoku ni noben piknik. Vso pomlad in poletje garajo, da zbirajo hrano, ki jo konec poletja pridejo pobrat nesramne kobilice. Tako njim samim ne ostane dovolj, vendar se ne upajo upreti. Šviga, mravljinec, ki je vedno poln novih idej, pa se domisli, kako naj bi hrano zbirali hitreje in jo tako nabrali dovolj zase in za izkoriščevalce. Vendar nesreča ne počiva in ogromen kup zbrane hrane pade v vodo. Ker je treba rešiti kožo, se Šviga domisli, da bi najeli pogumne in močne žuželke, ki bi kobilice ugnale in jim dale dobro lekcijo. Odide v mesto, kjer pa se ne znajde prav dobro in še brez izkušenj najame za svoje bojevnike žuželke, ki so neuspešni cirkusanti in so ravnokar ostali brez dela. Ko pridejo na otok, se seveda tudi oni ustrašijo vloge, ki je v resnici niso pričakovali, bojijo se spopada s kobilicami in želijo, da Šviga svoji koloniji pove resnico. To ga še bolj preplaši in skuje načrt. Naredil bo umetno ptico, ki bo kobilice pregnala z otoka in se tako žuželkam ne bo treba boriti, on pa bo ostal v očeh vseh še naprej "poštenjak". Jasno, da se stvar spet močno zaplete, a vendarle se kljub velikim nevarnostim in zmešnjavam ter nesporazumom, vse srečno konča. Kobilice dobijo lekcijo, žuželke bodo ponovno angažirane v cirkusu, Šviga pa bo narodni junak.

Začetki:

Leta 1994, ko se je snemanje prvega filma počasi bližalo koncu, so vsi začeli razmišljati o tem, da bi v bodočnosti posneli nekaj z žuželkami. To je bilo možno zaradi odličnega sodelovanja in prednosti računalniške animacije.

Andrew Stanton in Joe Ranft sta nekega dne kosila, ko sta se začela pogovarjati o Ezopu, grškem piscu basni. Omenjala sta Mravljo in kobilico, v kateri se kobilica namesto, da bi zbirala hrano, vse poletje ukvarja z glasbo. Ko za to izve mravlja, ji hrane ne da, rekoč, naj pa pozimi pleše. Poduk basni je naslednji: je čas za zabavo in čas za delo. Kosilo se je končalo tako, da sta moža zaključila, da bi kobilica pravzaprav hrano lahko kar vzela. Vse naprej je bilo stvar domišljije in znanja. Tim je povabil k sodelovanju še scenarista celovečernega filma Herkul in tako jih je vseh pet skupaj z režiserjem že leta 1996 pričelo razvijati zgodbo in pisati snemalno knjigo.

Lasseter meni, da imajo otroci žuželke radi. "Vem, ker sem v srcu še otrok. Imam pet sinov in vsi preživijo precej časa na dvorišču ter se igrajo z žuželkami. Doma imamo polno steklenih kozarcev z njimi.Svet žuželk je čudovit. Ko sem bil še otrok, sem se navadno ulegel na tla in si predstavljal, da sem tako majhen in droben kot one, in, da je trava okoli mene pravi velikan, kot drevesa velikanskega gozda. Zelo me je vznemirjal pogled na svet z zornega kota žuželk. Vedno sem si govoril, da bi bil film o tem lahko zelo zanimiv. Z računalniško animacijo imamo zdaj možnost, da ustvarimo prostor in osebe v njem, ki so zelo blizu resničnemu svetu, z vsemi odsevi, sencami in oblikami. Tudi oblika žuželk se zdi, da je blizu računalniški animaciji. Tako smo si domišljali, da bi lahko ustvarili nekoliko karikirano verzijo sveta okoli nas.

Nastajanje:

V skoraj vseh pogledih lahko rečemo, da je Življenje žuželk odšlo še malo dlje od dosežkov filma Svet igrač. Ustvarjalci so si za cilj postavili še višje standarde računalniške animacije. Nastopa prava množica likov, v primerjavi z dvema, ki sta izstopala v prvi zgodbi, vsi pa so še bolj kompleksni in impresivni od Buzzyja in Woodyja. Večina filma je posneta v zunanjem prostoru, kjer so dodatne preglavice za tehnične rešitve predstavljali razgiban teren, veliki plani izredne bližine in široka panorama. Tako so morali najti nov pristop za osvetljevanje in senčenje, da so površina in oblike odgovarjale tridimenzionalnim likom in prostoru in tako prispevali k bogastvu vizualnega užitka. Poleg tega je bilo treba pokazati tudi množico 800 mravelj, pa nevihto in predvsem ustreči režiserjevi želji, da bi se ozadje spreminjalo na prepričljiv način. Za vse to sta odgovarjala nadzorna tehnična direktorja pri Pixarju, dr. William Reeves in Eben Ostby, ki sta za svoje dosežke v programu za animacijo po imenu Marionette, prejela Oskarja za posebne tehnične dosežke.

Producent Kevin Reher pravi: "Tehnični tim pri Pixarju uživa, če lahko potiska meje možnega vse više in više, in z veseljem se trudijo, da pokažejo nekaj, kar pred njimi ni uspelo še nikomur. Vsi so se do maksimuma naprezali, da bi se prilagodili epski atmosferi filma, in, ko se je zgodba s snemalno knjigo razvijala, so se tudi oni trudili slediti spremembam s tehničnega stališča. Celo z večkrat močnejšimi in hitrejšimi računalniki, je animacija zahtevala ogromno časa in napora ter ponujala kopico izzivov."

Peter Schneider, predsednik oddelka za animacijo pri Walt Disneyu, pa dodaja: "Eden naših glavnih ciljev je, da premikamo tehnično mejo našega medija, hkrati pa ostajamo v špici pri pripovedovanju zanimivih zgodb z različnimi tehnikami. John Lasseter in ustvarjalci pri Pixarju nam pomagajo raziskovati nove možnosti na polju računalniške animacije in zaenkrat so oni v tem najboljši. Naloga filmskih ustvarjalcev pa je, da potem prepričajo gledalce, da je vse, kar gledajo, možno tudi v realnem svetu. Računalnik je za nas še eno pero, kamera, skratka orodje, s katerim si pomagamo pri ustvarjanju likov in okolja, ki nam omogočajo pripovedovati velike zgodbe in vas prepričati, da se lahko zgodijo tudi vam."

Steve Jobs, predsednik družbe Pixar, komentira: "Pri nas se zavedamo, da dajemo vso to neverjetno tehnologijo, do katere smo se dokopali, na razpolago filmskim ustvarjalcem, pripovedovalcem zgodb. Samo to nas zanima. Mi pač omogočamo, da zgodbo povedo s pomočjo tega očarljivega novega medija, s pomočjo računalniške animacije. Z našega stališča gre v bistvu za to, da ustvarjalcem ponudimo širšo paleto možnosti za ustvarjanje čarobnega animiranega sveta."

Pisec glasbe, Randy Newman, pa se navdušuje: "Zelo sem srečen, da lahko ponovno delam z Johnom Lasseterjem in Andrewjem Stantonom, njegovim asistentom, in vso ostalo ekipo, ki sem jo spoznal že pri filmu Svet igrač. Delo z njima je največja in najzanimivejša skušnja, ki sem jo doživel do danes. Oba razumeta glasbo in nista vsiljiva. Film Življenje žuželk zahteva veliko orkestracijo, moja naloga pa je, da poudarim predvsem čustvene elemente likov. Pisati za animirani film je težko, ker gre za veliko gibanja. Film je veličasten. Kaj podobnega še nisem videl."

Da so lahko avtorji pisani druščini žuželk v filmu Življenje žuželk vdihnili življenje, je bil potreben nekakšen skupinski talent približno šestdesetih animatorjev. Navadno pri Disneyevih risankah skrbi za en lik skupina ljudi, tokrat pa so animatorji pri Pixarju skrbeli praktično vsi za vse. Trinajst glavnih likov in šest stranskih, vsak posebej pa čisto drugačen od drugega, to je bil zalogaj, ki so mu morali biti animatorji kos. Poleg tega pa je v isti sceni pogosto tudi po osem likov, da o množičnih scenah niti ne govorimo. Ljudje sicer mislijo, da je računalniška animacija hitrejši postopek kot je bilo klasično risanje, vendar temu ni tako. V dobrem tednu so vrhunski Pixarjevi animatorji uspeli narediti od 3 do 5 sekund filma. Nadzorni tim je moral paziti, da so pri vsakem junaku obdržali enoten videz, gibe in osebnost skozi ves film, in da kdo od ustvarjalcev v množici žuželk, ni v kakršnemkoli smislu zašel od začrtane poti.

Čeprav se veliko ljudem zdi, da je računalniška tehnika tako visoke stopnje pravi bav-bav, pa vodja nadzora nad animacijo, Glenn McQueen trdi, da je obvladovanje računalnika zadnja stvar, za katero vprašajo, ko se nekdo prijavi kot nova delovna moč. Veliko pomembneje je, da imajo ljudje občutek za igro in časovno razporejanje ter ritem in, da vedo, kaj ljudi privlači. Te reči se je veliko težje naučiti kot Uporabo računalnikov in animacijskih programov.

Vsako delo se začne tako, da se animator seznani z likom in ugotovi, kateri gibi so zanj pomembni in značilni. Animatorji so se morali za film o žuželkah naučiti njihovega gibalnega sistema in nato poskušati ta sistem prenesti na animiran lik. Posebno težke za obdelavo so v tem smislu žuželke, pri katerih so želeli ohraniti njihovo naravno, tipično gibanje in ga delno prilagoditi gibanju, ki bi odgovarjalo tudi ljudem. Vsako jutro se je tim najprej sešel in pregledal delo tistega dne z vodji, hkrati pa so animatorji med seboj izmenjevali tudi izkušnje in ugotovitve o gibanju in osebnosti žuželk. Tako so dosegli, da imajo liki rdečo nit, hkrati pa so se o vseh težavah lahko sproti dogovarjali in jih odpravljali. Večina scen je v zunanjih okoljih, zato so morali animatorji upoštevati tudi svetlobo, sence, neraven teren, še zlasti težke so scene v cirkusu, z vsem svetlobnim parkom. Kreativen in tehničen tim je moral postaviti nova pravila ( v tehničnem smislu to pomeni nov software), ki so lahko pomagala ustvariti prepričljiv svet, kot ga vidijo in v njem živijo žuželke.

K veličastnemu vtisu je prav gotovo pripomogel tudi širok format. Tako so ustvarjalci izkoristili možnost za večji dramatični izraz in realnejšo scensko postavitev. Gledalci bodo dobili občutek, da je svet velik, liki pa majhni, format filmskega traku pa omogoča tudi globinski vtis in nekaj prav zabavnih scenskih postavitev. Če se film snema v widescreenu, se lahko dogaja akcija tudi v ozadju, na platnu je lahko več obrazov hkrati in tako tudi več likov, ki so pomembni za dramski zaplet. Vse to zahteva ogromno študija in raziskav o karakterju žuželk. Ko vse enkrat spoznaš, pa moraš praktično zavreči 99% in se osredotočiti na tisti en procent, ki je za neko žuželko osnovna karakteristika. Nato je potrebno to značilnost preveriti še z gledalčevim vedenjem o žuželkah, tako da se bo gledalec lahko z likom takoj poistovetil, pravi režiser.

Steve Jobs pa nadaljuje: "Pri Pixarju imamo nekaj najboljših ljudi in zelo odprto in ustvarjalno atmosfero.

Najpomembnejše je delo in pri nas imamo zelo dinamično kreativno okolje. Lahko bi rekli, da smo stopili v zlato ustvarjalno dobo. Vsi se tega zavedamo in smo veseli, da smo zraven.

Glasovi:

Animiranim žuželkam so svoje glasove posodili sami priznani igralci, ali pa celo nekateri člani filmske ekipe. Vsi ljubitelji risanega filma že od mladih nog, ki bi zdaj radi svojim otrokom pokazali, kako se lahko s pomočjo najsodobnejše računalniške tehnike, risani film razvija v današnjem času in kakšne so njegove možnosti.

Švigo (Flik) igra Dave Foley.
Skakača (Hopper) sam Kevin Spacey.
Princesa Atta je Julia Louis Dreyfus.
Kraljica je slavna komedijantka mednarodnih razsežnosti, Phyllis Diller.
Princesa Pika (Dot) je mlada Hayden Panettiere, ki igra že od svojega petega leta.
Bolho, cirkuškega direktorja, (P.T.Flea) igra John Ratzenberger.
Ciganko (Gypsy) pa Madeline Kahn.
Francko (Francis) ki naj bi bil moški, a želi biti ženska, igra Denis Leary, ki ga poznamo z MTV-ja.
Skrivalnika z nemškim naglasom (Heimlich), ki bi rad postal metulj, pa igra eden najboljših scenaristov, oziroma obdelovalcev zgodbe pri risanem filmu, Joe Ranft.
Skakačev "svetovalec" Goli (Molt) pa je Richard Kind.

Tako imamo prav ob filmu Življenje žuželk priložnost, da spoznamo tudi drug način uporabe igralcev, namreč le njihov glas, ki je sicer v Ameriki zelo cenjeno opravilo, največkrat pa so potem liki celo podobni njim in uporabljajo tudi njihove značilne kretnje. To ni nič nenavadnega, saj se skice delajo tudi na samem snemanju zvočne tekstovne kulise. Malo ljudi namreč ve, da se pri tovrstnih filmih najprej posname tekst, potem šele se nanj gradi animacijo.

Ustvarjalci:

JOHN LASSETER (scenarist in režiser)
S filmom Svet igrač se je vpisal v filmsko zgodovino animacije. To je bil prvi računalniško animirani film, hkrati pa še prvi risani film, ki je bil na seznamu za nagrado Oskar, v kategoriji originalni scenarij. Lasseter je s filmom zaslužil posebnega Oskarja za tehnične dosežke, kot vodja animacijskega tima. Sicer je podpredsednik kreativnega oddelka pri Pixarju. Napisal in režiral je že vrsto kratkih animiranih filmov, tudi Luxo Jr., ki je že leta 1986 kandidiral za Oskarja, in Tin Toy, ki je leta 1989 dobil Oskarja za najboljši kratki animirani film, sodeloval pa je tudi pri Spielbergovi produkciji filma Young Sherlock Holmes, kjer je animiral steklenega viteza.
John Lasseter je odraščal v Kaliforniji. Že od mladih nog je bil zaljubljen v animirane filme. V gimnaziji je pisal studiu Walta Disneya o svoji ljubezni in strasti in pričel študirati umetnost in se učiti, kako risati človeške in živalske figure. V tistem času je Disney razmišljal o programu animacije in odprl pri CalArtsu inovacijski center za umetnost, risbo in fotografijo. Lasseter je bil drugi po vrsti, ki so ga sprejeli na ta program. Med počitncami je svoje znanje preizkušal v praksi in ob koncu šolanja, leta 1979, že postal uslužbenec studia za filmsko animacijo. V njem je ostal pet let, nato pa se je spoprijateljil z Glenom Keanom in pripravil 30 sekundni filmski eksperiment, s katerim sta dokazala, kako se da združiti klasično risbo z računalniško animacijo.
Leta 1983 ga je k sebi povabil ustanovitelj družbe Pixar, Ed Catmull. Lasseter je bil takrat pri Lucasfilmu v oddelku za računalniško grafiko. Ko je zaslutil in delno že videl ogromne možnosti kako posodobiti in spremeniti animirani film, je zapustil Disneya in odšel za en mesec k Lucasu. Ta mesec se je kasneje spremenil v nedoločen čas in Lasseter je postal pri Pixarju eden vodilnih animatorjev, kar je še danes.

ABDREW STANTON (ko-scenarist in ko-režiser) K Pixarju je prišel leta 1990, kot drugi animator po vrsti, ki so ga v zgodovini obstoja sploh zaposlili. Leta 1996 je dočakal nominacijo za Oskarja kot eden od štirih scenaristov pri filmu Svet igrač. Pri tem filmu velja tudi za pisca originalne zgodbe in za animatorja glasu. K Pixarju so ga povabili na osnovi njegovih kratkih neodvisnih animiranih filmov. Z Trident je potem samostojno vodil snemanja reklam (La Nouvelle Polo, Lifasaver) in spotov (Tropicana, Bunn Coffee Makers, Listerine). Bil je pomočnik režije pri Lasseterjevem Luxo Jr, presenečenje, lahek in težak. Film je bil posnet za Sesame Street. Diplomiral je na CalArtsu kot strokovnjak za animacijo likov.

Komentarji

13.4. 2005 ob 14:05

to je ena najbolj cool knjig

— stella
23.8. 2005 ob 9:27

Film je vredi sem ga šla četa 1996 gledat v kino in mi je bil kul!

— Nelika
3.11. 2005 ob 15:01

Filma se ne sponim natanko endar vem, da mi je bil malo krut.

— Jakob-Mravlja
25.3. 2006 ob 13:17 zvezdica

ZAČETEK PIXSARJA!!!FILM KI SEM GA GLEDALA ZE DOLGO NAZAJ;MI JE BIL OZ: MI JE ZELOOO VSEC!DUHOVIT;NAPET;D OMISLJIŠKI!!!PREDSTA VLA ZIVLJENJE ZUŽELK;KI SE ZNAJDEJO V TEZAVAH!!PRIPOVEDUJE O MRAVLAH;MRAVLINCKU KI JE VCASIH PRAVA NERODA;VENDAR KONEC JE SRECAN KOT PRI VSEH ANIMIRANIH FILMIH.MRAVLJINCEK RESI SVOJO PREBIVASTVO PRED GROZNIMI KOBILICAMI!PRI TEM MU POMAGAJO CIRKUŠKE ŽUŽELKE!!!VREDEN OGLEDA!NA KASETI OZ DVD!!!ENJOY!!

— lara
27.5. 2007 ob 13:02

Je ful kul

— Tone Lipužič
5.2. 2008 ob 17:33

še enkrat sm jaz bil mi je tolk ušeč resnično kar jokam najbolj mi je všeč mravljišče ki se pojajo naprej ful hudo ej

— lara
23.4. 2010 ob 13:11

kuuuuuuuuuuul ni bolga gledala don u šol se vzvijaš ud smeha čestitam tistmu k se je film spounu

— anja
8.1. 2013 ob 17:28

je ful kul!

— sara

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.