Kolosej
Film distribucije Continental Film

Dodgeball: Zgube med dvema ognjema

komedija
Zgodba o resnični zgubi.
Na sporedu od: 4.11.2004, Kolosej Ljubljana
1h 32min / 92min
Leto: 2004
Država: ZDA
Scenarij: Rawson Thurber
Režija: Rawson Thurber
Ko Ben Stiller v podobi egocentričnega in nadležnega lastnika uspešne korporacije telovadnic zapreti mali konkurenčni telovadnici, se morajo njeni stalni člani domisliti načina, kako priti do 50 tisoč zelencev. Rešitev jim ponuja turnir med dvema ognjema v Las Vegasu, za katerega pa naše zgube nimajo niti kvalifikacijskih možnosti.

Chuck Norris

Se spominjate svojih otroških strahov, ki so se morda porajali, ko ste se igrali na lokalnem igrišču, strahov o tem, kako proti vaši glavi leti rdeča gumijasta žoga? Ali sladkega okusa po maščevanju, ko ste jo zabrisali nazaj, direktno v razrednega nasilneža? No, pripravite se, kajti ponovno se boste morali izmikati, sklanjati in se metati po tleh. Dodgeball je spet tu... in tokrat ne gre samo za šolsko dvorišče.

Dodgeball (precej bolj groba varianta naše šolske igre Med dvema ognjema) postaja kulturni fenomen. Lige dodgeballa za odrasle po večjih mestih rastejo kot gobe po dežju Vanity Fair mu pravi "šport trenutka", pa tudi New York Times in Fortune sta se razpisala o njegovi ponovni priljubljenosti.

Zato je čas naravnost pravi za poglobljeno filmsko študijo, ki se sveta tekmovalnega dodgeballa loteva spoštljivo in dostojanstveno. Zgodba po vzoru velikih filmov o legendarnih športnih junakih. Čustveni pogled na vzhičenost ob znagi in srceparajočem porazu.

Vas bomo že obvestili, ko se bo tak film snemal!

Medtem vam ponujamo DODGEBALL: pripoved o zgubah, film, ki zgrabi življenje za roge. Osrednji junak zgodbe karizmatični Peter LaFleur (Vaughn), ki bi v življenju lahko dosegel veliko več, a je lastnik razpadajoče telovadnice Average Joe's. Obiskujejo jo vse prej kot "povprečni Janezi": samooklicani pirat; nerodni čudak, ki sanja, da bi osvojil nedosegljivo navijačko; obsesivni navdušenec nad neznanimi športi, zabiti mladenič in naduti vsevednež, ki, seveda, nima pojma o ničemer.

Petrova skromna telovadnica pade v oči Whitu Goodmanu (Stiller), vase zaverovanemu megalomanu, lastniku telovadnice Globo, sijočega monolita fitnesa. White namerava prevzeti Average Joe's. Ker Peter ne vodi računovodskih knjig, se zdi, da mu bo to uspelo brez težav. Bančno odvetnico Kate Veatch (Taylor) pošljejo v Average Joe's, da bi uredila vse potrebno za Globov prevzem telovadnice. A Peter jo razoroži z deškim šarmom. Pridruži se njegovi ekipi družbenih zavržencev, ki skuša kljubovati mogočnejšim od sebe in rešiti Average Joe's. Kako? Z obračunom v dodgeballu proti telovadnici Globo.

"Končno," pravi Ben Stiller, "pravi film o dodgeballu, ki neprizanesljivo razgalja bolečino in ponižanje, ko se ti v faco zabije žoga pred stotinami ljudi." Stillerjev filmski nasprotnik Vaughn v odštekani komediji vidi univerzalno pripoved o strahovih: "Pripoveduje o ljudeh, ki se na tradicionalni način ne znajo vključiti v družbo, ki pa združijo moči, ponovno odkrijejo samospoštovanje in nekaj - svojo telovadnico - kar je vredno braniti. Dodgeball postane zanje učno sredstvo, s pomočjo katerega se naučijo nekaj življenjski lekcij in se postavijo zase."

Čast? Življenjske lekcije? Morda. A nekaj je gotovo: DOGEBALL je vžgal nove poti v filmsko zgodovino. Pravzaprav bi bilo treba reči, da gre za prvi film velikega studia o tej temi. "Film o dodgeballu je neraziskano območje," pravi režiser in scenarist Rawson Marshall Thurber, "hkrati pa ima vse prvine filmov o zavržencih, zgubah, kot so Stripes, The Bad News Bears in Meatballs, saj sledi arhetipskemu okvirju komedije - okorni zavrženci se zoperstavijo družbeno, finančno ali športno močnejšim in jih navkljub vsemu premagajo."

Za svoj filmski prvenec si je Thurber, športni fanatik, ki je filmsko industrijo nase opozoril z reklamami za Reebok, si je želel združiti svetova športa in komedije. Dodgeball, zaključuje, je bil za dosego tega cilja idealen. "Dodgeballa nihče ne jemlje resno, a vsi se ga na tak ali drugačen način zelo dobro spomnijo - bodisi je kdo zadel tebe, bodisi si koga zadel ti z žogo," pravi Thurber.

Pri oblikovanju scenarija je upošteval, kot pravi, klasični komični anatomski coni, obraz in mednožje. "To sta dve točki, ob kateri bo občinstvo, če boste koga zadeli vanju, zajavkalo in se smejalo," pravi Thurber. "Kot pravi Mel Brooks: Če se zabodem v prst na nogi, je to tragedija, če padem in si zlomim nogo, pa komedija."

Thurberjev scenarij je bil studijskim šefov všeč, vendar sprva zanj niso mogli najti kupca. Thurber pravi: "Govorili so mi, kako da je zabaven, a filma o dodgeballu niso želeli posneti. Menda je zelo malo podatkov o tem, koliko ljudi hodi gledat filme o dodgeballu, predvsem zato, ker o njem filma sploh še niso posneli."

Nazadnje ga je le kupila produkcijska hiša Red Hour Films, ki jo vodita Ben Stiller in Stuart Cornfeld: najprej ga je prebrala receptorka, ga nato posredovala nadrejenemu, ki ga je nato izročil Cornfeldu. Končno je pristal na mizi Bena Stillerja.

"Scenarij se nam je zdel strahovito zabaven," pravi Cornfeld. "Liki so bili sijajni, tematika nova, hkrati pa je prav vsak z njo že imel izkušnje," se smeje Stiller: "Vsi nosimo bremena čustev, brazgotine strahov, slave in, včasih, ponižanja, ki smo ga v otroštvu izkusili pri dodgeballu. Morda smo si prav zaradi teh izkušenj nekateri zaželeli maščevanja. Mislim, da so bili mnogi ljudje v svetu zabave slabi pri dodgeballu in zdaj "urejajo zadeve."

Ko je scenarij dobil zeleno luč, so začeli iskati igralce. Glavno vlogo so zaupali Vincu Vaughnu. Po njegovem mnenju film odlikujeta odštekan humor in srčnost: "Z liki se lahko identificiramo," pravi Vaughn. "Spominja me, če verjamete ali ne, na Čarovnika iz Oza. Liki v Ozu tako kot naši liki iščejo stvari, ki jih že imajo, kot so srce in pogum."

Thurber je bil navdušen, da je Stiller, eden njegovih komičnih idolov, produciral film, še bolj pa, da se je nepričakovano odločil odigrati vlogo Whita Goodmana. "Ben je hiter, domiseln igralec," pravi Thurber. "Pri komediji zmore tako rekoč vse."

Stillerjev White Goodman je mož, ki si je sam ustvaril videz lažne zapeljivosti: lažna zagorelost, sijoči beli zobje, do zadnjega laska urejena pričeska in brki, kakršni se šikajo za dedca njegovega kova. Cornfeld ga opisuje kot izjemno zadrgnjenega megalomana, ki v bistvu sovraži samega sebe in je zelo negotov. "Ta negotovost vsaj deloma izvira iz preteklosti. White je bil včasih precej pri sebi," poudarja Stiller. "Zdaj je povsem spremenil svoj videz in življenje in je na osvajalskem pohodu, na katerem potepta vsakogar, ki se mu postavi na pot."

White je lik, pri katerem je Stiller resnično lahko dal duška svoji komični nadarjenosti. "Ben zna igrati vloge, pri katerih je lik tisoč odstotkov predan tistemu, v kar verjame - ne glede na to, kako trapasta so ta prepričanja," pravi Cornfeld.

Da bi ekipo spravila v formo, sta ji režiser Thurber in koordinator kaskaderjev Alex Daniels pripravila posebno urjenje. "Želeli smo, da bi bili igra in naši igralci na platnu videti pristni," pravi Stiller, "še posebej pri tehnikah metanja."

"Ljudje se ne zavedajo, da je dodgeball naporen," pravi Thurber. "To je resna kardiovaskularna vadba." Cornfeld dodaja: "Vsi so mislili, da bo igrati dodgeball v filmu tako kot takrat, ko so ga igrali v šoli. Na urjenju pa so kmalu spoznali, da je to šport - z bolečinami vred, ki sodijo k tekmovalnemu športu."

Bolečine, skelenje, odrgnjena koža na kolenih, boleča ramena in celo natrgana vez so bili stalni spremljevalci igralcev, ko so pilili veščine dodgeballa. Med nekim prizorom je zablodela žoga treščila naravnost v glavo Stillerjeve žene Christine Taylor. "Benov tekmovalni duh je med snemanjem prizorov dodgeballa res udaril na plano," se smeji Taylorjeva. "Ben se je res zagrel in metal na vso silo.Videla sem, kako jo je zabrisal proti meni, a ker ne zna ciljati, me je udarilo v obraz. Res je imel slabo vest zaradi tega, a v bistvu je bila največja škoda prizadejana njegovemu egu."

"Ja, verjetno so me zato med snemanjem klicali Divja stvarca," skomigne Stiller. "Ker sploh ne znam prav zadeti." Stillerju je uspelo zadeti tudi tri kamere, ki pa k sreči prav tako kot Christine niso utrpele trajnih poškodb.

Medtem ko je bil cilj urjenja pripraviti igralce na ritem in pravila igre, kot tudi pridobitev kondicije za več tednov snemanja, so bili humor, tekmovalnost in zdrava doza ega ves čas prisotni. Tekmovalni duh igralske ekipe je preskočil v višjo prestavo, ko so začele brneti kamere in so začeli igrati zares.

DODGEBALL je pripoved o pisani druščini in vsem znani igri. Morda zadnje čase res niste pomislili nanjo, a mnoge ponese nazaj v otroštvo. "Ko ga omenite, se ljudje bodisi začno potiti, bodisi se jim obraz razpotegne v nasmeh," pravi Thurber. "Spomnite se vonja telovadnice... in ponižanja."

O igralcih

Vince Vaughn (Peter LaFleur) je posnel filme Starsky in Hutch, Old School, Anchorman: The Legend of Run Burgundy, Thumbsucker, Blackball, Made, Domestic Disturbance, The Cell (Celica), Psycho, The Prime Gig, Return to Paradise, Clay Pigeons, A Cool Dry Place, The Lost World: Jurassic Park (Izgubljeni svet: Jurski park 2), Swingers, The Locusts.

Ben Stiller (White Goodman/producent) je posnel filme Along Came Polly (In prišla je Polly), Starsky in Hutch; The Royal Tenenbaums (Veličastni Tenenbaumi), Zoolander (bil je tudi koscenarist, producent in režiser), Reality Bites (režijski prvenec), The Cable Guy (Zgaga, Stiller je film režiral, ni pa nastopil v njem), Meet the Parents (Njeni tastari - zdaj pripravlja njihovo nadaljevanje, Meet the Fockers), Keeping the Faith, There's Something About Mary (Nori na Mary), Permanent Midnight, Mystery Men, Your Friends and Neighbors, Zero Effect, Flirting with Disaster ter Empire of the Sun (Imperij sonca).

Stiller je kot igralec debitiral na Broadwayu. Nastopal in pisal je za oddajo Saturday Night Live. Njegova nadaljevanka The Ben Stiller Show je dobila emmyja za najboljšo komično serijo. Stiller in Red Hour Films imata z Dreamworksom triletno pogodbo za film in televizijo.

Christine Taylor (Kate) je nastopila v filmih Zoolander, The Wedding Singer (Poročiva se), The Brady Bunch Movie, A Very Brady Sequel, Desperate But Not Serious, Kiss Toledo Goodbye, Denial, The Craft (Čarovnice) in Overnight Delivery. Nastopila je v nadaljevankah Party Girl, Vsi županovi možje, Prijatelji, Ellen in Murphy Brown.

Zadnjih nekaj let aktivno sodeluje pri projektu A.L.S., organizaciji, ki išče zdravilo za ALS (amitropično lateralno sklerozo), smrtno nevarno nevromišično bolezen.

O režiserju

Rawson Marshall Thurber (scenarij / režija) je leta 2002 ustvaril kratke komične skeče Terry Tate, Office Linebacker, za katere je napisal scenarij in jih režiral.

DODGEBALL je njegov režijski filmski prvenec.

Rodil se je in odraščal v San Franciscu. Diplomiral je na Union College in sicer iz angleščine in gledaliških umetnosti.

Komentarji

15.10. 2004 ob 13:12

Ta film sm že a DivX-u gledu, pa morm rečt, da je hud. splača se ga ogledat! By d pot: 1. sm

— Panta!
16.10. 2004 ob 14:47

Film defenitivno NI tok dobr kokr se sliš - je pa prou spodobna komedija.

— MIHC
16.10. 2004 ob 15:28 zvezdica

Ljudje, ta film pa ubija! Presmejiš se kot nor. Vsebuje celo vrsto komičnih sekvenc, od udarcev žog in klučev v glavo, do Chucka Norrisa, ki zapečati usodo "dodgeballerjev". Film se splača videti!

— Jure Bizjak
18.10. 2004 ob 9:12

film je zakon komedija...

— _999_
23.10. 2004 ob 16:43

Ojla! Film res seka! Ful smešen!

— P
28.10. 2004 ob 17:23

Strinjam z Juretom :) Fantje majo odbitke ja. Je pa zanimivo vidt Stilerja v "negativni vlogi". Model ga serje 100 na uro :)

— Bogo
29.10. 2004 ob 18:47 zvezdica

Pozabite na košarko,na fuzbal in na rokomet. Na sceni je dodgeball, po naše, med dvema ognjema, šport, ki mora nemudoma postati nova olimpijska disciplina. Gotovo se spomnite igre, ki smo ji rekli med dvema ognjema in smo jo igrali takrat, ko učitelj telovadbe ni imel pojma kaj naj počne z nami. To je bil pravi žur. Glasna zabava, ki smo jo znali vsi. Še posebej tisti, ki jim nista šla košarka in nogomet. Žogo je bilo treba zagnati v nasprotnika, se izmikati povračilnim udarcem, jo čimvečkrat ujeti v naročje, koketirati z nasprotnikovimi puncami in paziti, da žoga ni priletela v obraz, v trebuh ter v jajca. To je bolelo kot hudič. Še posebej, če je nasprotnik ciljal v jajca in če je bil njegov met močan kot vihar. In sedaj v naša kina prihaja naša mladost. Naša osnovna šola. Naša igra vseh iger, ki se jo spomnimo bolj kot prvega poljuba in prvega cveka, ki je za vedno pokopal previsoke cilje naših staršev. Pri nas smo ji rekli med dvema ognjema, čez lužo pa ji pravijo Dodgeball, kar je jasno, saj besedica dodge pomeni odskočiti, se izmakniti, se izmotati in skočiti vstran. In igrajo jo odrasli. Igrajo jo zares. Na državnem prvenstvu v Las Vegasu. Medijsko in pompozno. Kot košarko in bejzbol. Kot rokoborbo in ameriški nogomet. Kot divjo, hitro, ostro, nevarno, energično, adrenalinsko, zagreto, strastno in sila zabavno tekmo. Dvoboj na vse ali nič. Dvoboj za 50 tisoč dolarjev, ki jih nujno potrebuje Peter La Fleur (Vince Vaughn), vodja cenenega fitnes studia, ki ga kani prevzeti moderni, vase zagledani in napumpani White Goodman (Ben Stiller), še en Zoolander, lastnik ultra popularnega športnega centra, ki ne prenese debeluhov, lenuhov in amaterjev. Ki se s svojo ekipo vrhunsko grajenih športnikov, med katerimi je tudi ruska možača Fran (Missi Pyle), prijavi na dodgeball tekmovanje. Samo zato, da bi premagal La Fleurjevo ekipo bedačkov in izpred nosa odnesel glavno nagrado. Še posebej zato, ker je v nasprotnem moštvu tudi njegova bivša pomočnica Kate Veatch (Christine Taylor), ki se je na njegovo veliko ljubosumje ogrela ravno za njegovega največjega tekmeca. Okej, Dodgeball: A True Underdog Story resda ne odkriva Amerike, toda vse klišeje, ki jih zagrabi, obrne izredno spretno, zabavno in neobremenjeno. Točno tako, da nas napolni s pozitivno energijo. Da nas nasmeji na vse mogoče načine. Da nam postreže s celo kopico znanih obrazov, ki se pojavijo in izginejo. Da nam da vedeti, da se požvižga na kvaliteto. Da si ne pusti padca pod nivo. In da nam pokaže, da v bistvu gledamo film brez ene same napake. Brez enega samega žanrskega kiksa. Film, kjer lezbijke niso lezbijke, marveč biseksualke.

— iztok gartner
30.10. 2004 ob 12:41

ta film je čisto beda!1 odsvetujem gledanje!

— kr en
30.10. 2004 ob 23:26

Film je smešen, zelo! Videli boste kako te lahko žoga (in še kaj drugega) zadene na 100 in en boleč način :-))

— Danilo
31.10. 2004 ob 7:51

Folk, tistle spodn komentar je totalka zgrešen... Film ma bedne fore in dialoge, ki so na stopnji petletnika. Odsvetujem!

— *MiSkA*
1.11. 2004 ob 8:31

pa ne da bo ta film samo v ljubljani?!?!?!

— holy shit
1.11. 2004 ob 21:54

Film je res vreden ogleda, še posebaj če so vam všeč easy komedije. Ben Stiller kot Ben Stiller, do konca odštekan. Oglejte si ga!

— Sweety
2.11. 2004 ob 12:32

Joj, ta film je pa res kr nekej. Fore so otroške (žoga v glavo, pa naj se smejim??), smešno niti ni... V glavnem so tudi boljši filmi trenutno v kinu.

— Peter
2.11. 2004 ob 12:55

je že kdo gledal ta film

— noname
4.11. 2004 ob 8:27 zvezdica

Film dodgeball je še ena potička v peskovniku ameriške kinematografije, po ustaljenem kalupu zgrajena komedija, ki ne pušča prostora za nobeno presenečenje. Kdor je videl več kot tri ameriške novejše komedije naj tudi tokrat ne pričakuje labodjega speva. Vrhunec filma je namreč prav mini parada herojev ki jih v Sloveniji ne poveličujemo. Če so Lance Armstrong, Chuck Norris in David Hasselhof zadosten razlog da se nasmejite, vam ogled tega filma priporočam. 2/5

— blaško
4.11. 2004 ob 19:09

Ta film ko sem ga šel v torek 2.11.04 gledat mi je bil zelo všeč upam da bo v kino Kolosej prišel še drugi del filma Zgube med dvema ognjema in še nekaj Kolosej je najboljše kino v Mariboru in celi Sloveniji.

— Zgube med dvema ognjema
5.11. 2004 ob 13:30

oj! včeraj sm gledala ta film. Res mi je bil zelo všeč zatu ti svetijem da si ga greš ogledat, nebo ti žav!

— xx14
5.11. 2004 ob 15:09

Danes si grem ogledat to novo Hollywoodsko čudo, pa bom potem napisal kometar. Moti pa me, da v trailerjih pokažejo vse tiste ''ta glavne'' fore in te tako med filmom oropajo za presenečenje.

— Aljoša
5.11. 2004 ob 16:27 zvezdica

Navadno ne bi dal komentarja, ampak ta film... Toliko bedarij, norčij in neumnosti, da se nasmejiš do solz in se smejiš še ko se pelješ domov in naslednji dan, ko se zbudiš. Film si je res vredno ogledat!!!

— Nejc
6.11. 2004 ob 18:05

Sej film je dost kul sam ni dost kul. k je kul sam k ni kul. a ste me razumel .

— keksi mexi
6.11. 2004 ob 22:05

to je tako dober filem da se cepaš non stope res folk hote ga gledat.res legenda od filma res!

— anej
7.11. 2004 ob 10:30

filma še nisem gledal! a je vredu?

— Primož
7.11. 2004 ob 12:45

Svetovni film je, čeprav tak veš kak bo na koncu ( kak se bo izšel) je v vsakem primeru si ga je vredno ogledat!!!(S)mejte se!!

— Anchy_655
7.11. 2004 ob 14:13

O.K.! Še danes ga grem gledat!

— Primož
7.11. 2004 ob 15:50

toti film je tak breeezvezn. :D

— francek
8.11. 2004 ob 10:07

Film je grozen...Vsaj zame,ki sem si prej gledala film bela modela,ki je resnicno fantasticen...nima nobenega smisla,saj ze na zacetku ves kaj se bo zgodilo...meni je zal da sem ga sla gledat,vi pa se sami odlocite,ampak bela modela pa morate it gledat-NUJNO!!! :)

— Petra
12.11. 2004 ob 18:42

ej ljudje še nikol nism pisu sm gor, sam k sm pa vidu ta film vas pa morm nujo opozorit da sem ne it tega gledat!!! kr neki kr ene fore! dobi človk žogo u glavo al pa jajca in pol je to ful smešn?! kr neki!!! tolk škoda unga jurija. poslušte me!

— jst
13.11. 2004 ob 22:15 zvezdica

Odlično, vendar samo za bebave najstnike do 15 let, gartnerjevo familijo, oz. njega samega in tiste, ki hodijo samo v Kolosej in nikamor drugam. Če se gledalci v kinu huronsko režijo samo tokrat, ko nekdo dobi žogo v jajca, glavo in še kam drugam, je s takšnim filmom nekaj hudo narobe, ne pomaga niti Lance Armstrong in Ben Stiller s svojim že stokrat videnim "trade mark", pozerskim in osladno arogantnim pristopom. Tudi tokrat je v film vključil svojo ženo, ki nekako za silo drži film skupaj, sicer bi se povsem razsul. Tudi režiser tega filma bi moral dobitil kakšen avtomobilski ključ (za menjavo kolesa) v glavo ali v jajca in mogoče bi ga izučilo. tako neumno, da je že kar smešno.

— Nakladač
14.11. 2004 ob 13:58 zvezdica

Film je pac obupen..ce si nezahteven in te primitivne kozlarije pac spravijo v smeh in to da tocno ves kako se bo vse skupaj koncal...no ce je to kar isces v filmu ki se ji rece komedija..potem prosim...za vse tiste bolj zahtevene pa svetujem ..pejte raj na eno vecerjo..boste mel vec od tega.

— sky
17.11. 2004 ob 22:38

Tale film je že kar stara zadeva, namreč ogledal sem si ga že pred pol leta. Je pač tipična komedija s srečnim koncem.le kaj pa naj bi drugega pričakoval. Menim, pa da se jo izplača pogledat.

— TheRealSlimSergio
19.11. 2004 ob 18:34

film je res ful dobr

— w
20.11. 2004 ob 15:39

film je ful kul vredi vsebina in vse ful dobri igralci ite ga gledat ker je ful za smejat

— ritka z nitko
20.11. 2004 ob 17:41 zvezdica

Včeraj sem si ogledal film v Koloseju in sem skoraj počil od smeha. Takale komedija je resnično manjkala in dobili smo jo. Film je vreden ogleda in mislm da človeka, ki ga film ne bi spravil v smeh.

— Peter
22.11. 2004 ob 12:41

ma je še kr hud. čeprou sm vidla že fulll bolše filme!

— baby :)
22.11. 2004 ob 20:36

ta film je biv res nor in zanimiv sploh pa ker sem ga gledala v koloseju! res kul film za nasmejat! cav cav cav!

— TINA SLAPAR
22.11. 2004 ob 22:21 zvezdica

Da sta bolj kot velikost in moč, pomembni predvsem srčnost in iskrenost, je splošno znano reklo, četudi nekateri prenapihnjenci trdijo, da je to zgolj tolažba zgub. Dodgeball: Zgube med dvema ognjema je totalna brezkompromisna komedija, ki želi dokazati, da je vsak, še tako "povprečni Janez", zmožen premagati praktično vsako oviro v življenju, če le zbere dovolj moči, da si upa dvigniti iz povprečja in pokazati vse kar zna. Dodgeball: Zgube med dvema ognjema je tako zelo bizarna komedija, da gledalec preprosto več ne ve, iz koga se pravzaprav sploh norčuje. Če je nekje (daleč) v ozadju zgodba o boju med (slabim toda navdušujočim) velikim in (poštenim toda povsem odštekanim) malim, oziroma boj med kapitalizmom in voljo posameznika, je v ospredju predvsem popolna parodija, tako na glavne like, kot tudi samo zgodbo. Film tako brije norce iz samega sebe, kar se sicer zdi povsem bedasto in samodestruktivno, toda na koncu se izkaže, da prav to reši film pred popolnim polomom. Dodgeball se namreč ne pretvarja in ne želi gledalca prepričati, da je nekaj več kot zgolj šala na nivoju oralno-analnega mentalnega razvoja, temveč s popolno degradacijo glavnega motiva zgodbe (torej igre dodgeballa) poskrbi za občutek popolnega absurda, zaradi česar gledalec niti ne želi iti globlje od površinskega spremljanja gagov in (pogojno smešnih) krutosti. Slednje se gibljejo od metanja velikih izvijačev v ljudi, preko reveža, ki ga potlači preobilna navijačica brez hlačk, večkratnega zbijanja pešca z avtomobili, speštanja invalida z nakovalom (oziroma velikim kosom železja), pa vse do obveznih udarcev z žogami pod pas. Igra dogeballa je tako povsem obskurno zbanalizirana, že vse od predstavitvenega videa (ki parodira ameriško vzvišenost in sistemsko možgansko opranost), preko nastopajočih na turnirju (japonske kamikaze, nemški neonacisti, kanadski gozdarji, sado-mazo čudaki ...), pa vse do omejenega pomočnika komentatorja, ki je bil nekdaj zvezda tega športa. Kaj nam vse to torej pove? Da tega športa preprosto ne moremo jemati resno in da ima očitno realne možnosti res zgolj v vsega siti Ameriki, oziroma na ameriških šolah, kjer dogeball skrbi za ustvarjanje doživljenjskih frustracij, ko močnejši šolarji maltretirajo manjše in šibkejše z meti žog v mednožje. Še en dokaz samoironije filma je absurdni odnos do gostujočih filmskih legend, od Davida Hasselhoffa, Chucka Norrisa, pa vse do Williama Shatnerja in še celo življenjski nauk Lanca Armstronga izzveni kot čisto norčevanja na račun banalnosti filma. Dodgeball: Zgube med dvema ognjema je komedija, ki se dobesedno trudi, da je ne bi jemali resno, toda ob tem se postavlja vprašanje, zakaj so potem sploh potrebni vsi tisti namigi na debilnost in nevarnost pokoravanja trenutnim modnim zapovedim ter iskanju notranje moči in sreče v vsakem posamezniku, če absurdnost filma vse to izpodbija? Morda pa je Hollywood prepričan, da lahko te teme poda Američanom zgolj v filmu, ki še najbolj spominja na kakšno risanko Looney Tunes (Nore note)? Upajmo, da v tem ne tiči še preveč resnice! Lep živopisan pozdrav :-)

— spookyMulder
23.11. 2004 ob 11:56

film je totalno otročji, za otroke stare do 10 let, več ne ker se jim bo zdel butast, ker lahko takoj predvidiš kaj je naslednji korak.

— ne it gledat
25.11. 2004 ob 18:55

To je zelo dober film!

— ???
27.11. 2004 ob 7:38

ta film je zelo dober.če si ga boste ogledali Vam ne bo žal!!!

— žan majer
27.11. 2004 ob 11:12

film vreden ogleda, saj ima dost humorja in zabave. pa se Norrisa. Ustvarjalci so naredili dober film. In zakaj bi samo glegali hokejske, košarske ali fusbalske filme?

— mat
5.12. 2004 ob 19:05

beda

— jože gorišek
6.12. 2004 ob 8:11

Film je je zolo zabaven in zanimiv, zolo so je bilo všeč, kako so se razpletali dogodki. Film je vreden ogleda.

— David
7.12. 2004 ob 11:01

najboljsi film kar sm jih gledu

— blaz
12.12. 2004 ob 16:09

Film je nor. Js sem se tok preseju da ze dolg ne, pa se v dobro voljo me je spravu!

— JJ
13.12. 2004 ob 13:07 zvezdica

Smilite se mi tisi, ki kot komedijo pojmujete samo tiste globoke komedije, ki igrajo na visok intelektualen humor. Žal mi je vseh tistih, ki se v kinu ne znate sprostiti tudi ob takih otročjih komedijah. Namen tega filma je biti otročji, na to žogo pač igra vse tiste, ki pa se vam je film zdel neumen pa bi vas vprašal o čem ste mislili, da se gre v filmu, ki kot glavni šport vzame igro med dvema ognjema??? Še nekaj Ben Stiller je legenda in vsi filmi ala ZOOLENDER res da niso preveč globoki to pa zato ker so nastali iz kratkih televizjskih skitov. Če Stiller loti resnega projekta kot je recimo film Njeni tastari dokaže, da zna obvladati več vrst komike kar pa mnogo komikov ne zna.

— komentarX
15.12. 2004 ob 18:42

Tipičen film z happy endom!Že na začetku filma sm vedela kako se bo končalo,saj je zmeraj tak da zgube zmagajo!Brezveze!!!

— manuela
18.12. 2004 ob 20:13

cool! res dobr film! splača se ga it gledat! sam mal kruto je k unga trenerja zmečka pod železom. pa tud steve the pirat mi je bil bol všeč k je bil pirat (vrjetn zato, k sm nora na pirate). ocena je 9/10 (ampak to je še vedno petka, ne?)*

— kym
29.12. 2004 ob 21:51

kr neki kukr kašni utroc se pudijo za žogo!

— jebi film
16.1. 2005 ob 9:48

pri tem filmu je bla dvorana najbolj polna:) full je filing ko se vsi smejejo.pune dobro res!!!

— maja*
14.2. 2005 ob 18:51

ta film je res ful dober stiller je ful vredu odigral vlogo negativca pa še neki vsi ki mislite ta je to zanič film ste nori

— nuša
12.5. 2005 ob 16:54

ej to je eden res hudih filmov ,za smejat

— aly
25.9. 2006 ob 18:27

carski je!-že tko u šoli rada igram med 2ma ognjema, tko d sm prec k je začeu igrt zmuvala svojo leno rit(joke) , pa ga šla gledat:)

— L mam na čelu
26.7. 2008 ob 17:53

EJ, KDOR ŠE NI GLEDU FILMA NAJ HITRO POHITI GA GLEDAT,KAR ČE GA BO ZAMUDU, BO ZAMUDU NEKI KAJ SMEŠNEGA IN ZABAVNEGA,DA SE NE DA POVEDAT...HITRO DOKLER SO ŠE VSTOPNICE

— ANITA
3.11. 2008 ob 0:00

Ta film je res najboljša komedija,kar jih svet premore!!!Na žalost se ne strinjajo vsi z mano.Ampak imate pravicoo izražat svoje mnenje.Tisti,ki si ga še niste ogledal,pejte,kaj še čakate.

— ANY
9.1. 2009 ob 0:00

Ne ta fil je prav smešen,samo nekaterim pač ni všeč.Pač!!!

— ***anyx***
16.5. 2009 ob 17:52

Fuul dobr film. <3

— aaa*

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.