Žena popotnika v času

Film Žena popotnika v času je nastal na podlagi knjižne uspešnice o ljubezni, ki presega časovne okvire.

Clare (Rachel McAdams) je že vse življenje ljubi v Henryja (Eric Bana); prepričana je, da jima je usojeno biti skupaj, čeprav nikoli ne ve, kdaj ne bosta mogla biti. Henry je namreč popotnik skozi čas; boleha za redko genetsko anomalijo, zaradi katere se njegovo življenje odvija na različnih časovnih ravneh in ga nenadzorovano peha naprej in nazaj skozi čas. Čeprav to pomeni, da se Claire in Henry brez opozorila znajdeta eden brez drugega, ne da bi vedela, kdaj se spet snideta, se Clare trudi, da z ljubljenim ustvari življenje.

Film je po romanu Audrey Niffenegger in scenariju z oskarjem nagrajenega scenarista Brucea Joela Rubina (Ghost) režiral Robert Schwentke (Flightplan). Producenta sta bila Nick Wechsler in Dede Gardner, izvršni producenti pa Brad Pitt, Richard Brener, Michele Weiss in Justis Greene; Kristin Hahn je bila koproducentka.

V glavnih vlogah nastopata Rachel McAdams (The Notebook, Wedding Crashers) in Eric Bana (Star Trek, Munich), poleg njiju pa igrajo še Arliss Howard, Ron Livingston in Stephen Tobolowsky.

Za kamero so sodelovali direktor fotografije Florian Ballhaus (Marley & Me), scenograf Jon Hutman (My Sister’s Keeper), z oskarjem nagrajeni montažer Thom Noble (Witness) in dvakratna oskarjeva nominiranka, kostumografka Julie Weiss (Frida, 12 Monkeys). Glasbo je zložil Mychael Danna (Little Miss Sunshine).

New Line Cinema v produkciji hiše Plan B/Nick Wechsler Production predstavlja film Roberta Schwentkeja Žena popotnika v času, ki ga distribuira Warner Bros. Pictures, podružnica podjetja Warner Bros. Entertainment Company.

O filmu

Tvoja prihodnost je moja preteklost. Tebi se še nič od tega ni zgodilo;
jaz pa… za to vem, odkar sem imela 6 let.
- Clare

Na dan, ki je Henry prvič zagledal Clare, ga je ona poznala že vrsto let. Odkar je bila dekletce, je bil Henry njen najboljši prijatelj, njen zaupnik, njena ne tako skrivna ljubezen.

Henry je popotnik skozi čas. Zaradi redke genetske anomalije živi v nenehni pripravljenosti, da se bo iznenada znašel nekje drugje in v nekem drugem času, česar ne more nadzorovati. Moški, ki ga Clare pozna že vse svoje življenje, je Henry iz prihodnosti. Na svojih popotovanjih nazaj v času je spoznal dekle, ki bo postalo njegova žena. Clare je zdaj odrasla in naposled je "dohitela" Henryja. Predstavi se moškemu, ki ga je ljubila vse življenje.

Režiser Robert Schwentke pravi, da razen naslova Žena popotnika v času film ni znanstvena fantastika. "Gre za čustveno popotovanje dveh, ki sta v razmerju; časovno potovanje je zgolj katalizator, ki jima daje novih moči in preizkuša njuno ljubezen. Lahko bi rekli, da ju je združilo prav časovno potovanje, a to povzroča marsikakšne konflikte. Videl sem priložnost, da posnamem čudovito ljubezensko zgodbo, hkrati pa smo v njun odnos lahko vpletli nekaj podtokov. To se mi zdi bolj verodostojno, sploh pri zgodbi o dveh, ki imata neverjeten dar, da najdeta človeka, s katerim morata biti. Pomembno, je, da si to tudi prislužita."

Glavna igralca v filmu se strinjata z režiserjem. Rachel McAdams, ki igra Clare, meni, da je "ljubezenska zgodba bolj zanimiva, kadar se par prebija skozi vzpone in padce, ki jih mora preživeti njuna ljubezen. Mislim, da je ljubezen, ki je kos tudi največjim oviram, v velik navdih; ovira, s katero se spopadata Clare in Henry, je vsekakor velik izziv."

Eric Bana, ki igra Henryja, dodaja, da sta koncept potovanja skozi čas in dejstvo, da Henryja in Clare lahko vsak hip loči čas, "zanju težka, glede na to, kako malo nadzora imata nad svojima usodama. V vsaki ljubezenski zgodbi imaš podrobnosti, ki dramatično vodijo odnos in ga postavljajo ne preizkušnjo; najina lika imata tega vsekakor na pretek. A njuno razmerje ima očitno dovolj trdne temelje, da gledalec verjame, da se zares ljubita. Misli, da gre za zelo intimno in ganljivo zgodbo, ob kateri se pošteno zamisliš."

Žena popotnika v času je debitantski roman umetnice in pisateljice Audrey Niffenger. Izšel je leta 2003 in postal neizmerna uspešnica; po svetu so prodali več milijonov izvodov. Producent Nick Wechser se spominja: "Knjigo sem prebral, ko je bil še rokopis; takoj sem pomislil, da je čudovito napisan in da ima skrajno zanimiv koncept. Ni se ga dalo popredalčkati v noben žanr; osnova je ljubezenska zgodba, a vsebuje tudi znanstveno-fantastičen obrat, torej potovanje skozi čas, zaradi česar je zgodba nadvse nepredvidljiva."

"Na sila izviren način pripoveduje ljubezensko zgodbo, ki je večna v vseh pomenih besede," pravi producentka Dede Gardner. "Med branjem knjige smo to začutili vsi, in enak občutek daje film; malo se je treba predati domišljiji in sprejeti Henryjevo anomalijo in vse, kar se mu dogaja. Clare v vse to verjame brez dvomov. Zaradi njene vere smo voljni verjeti tudi gledalci. Gre torej za vero, usodo in posledice. Za to, kako naporna je lahko ljubezen, a tudi čarobna in čudovita."

Scenarist Bruce Joel Rubin, ki je za svoj scenarij za film Ghost – še en film o ljubezni z nadnaravnim obratom – dobil oskarja in je spisal scenarij za Ženo popotnika v času, razkriva, da ga je Niffeneggerina knjiga že zgodaj navdušila. "Prebral sem jo, preden je bila objavljena; povsem me je prevzela vizija in širina domišljije. Pomislil sem, da ima zgodba globino in hotel sem jo prenesti na veliki zaslon; projekta sem se lotil zagrizeno."

"Kadar se filmarji lotijo adaptacije tako obširne knjige, je to strašljiv podvig," pripomni Wechsler. "Ne le zaradi obsega, temveč zaradi sestave – treba je ostati zvest arhitekturni zasnovi knjige, a hkrati scenaristu dopustiti, da v projekt vnese svojo ustvarjalnost. Kar se tega tiče, je Bruce Joel Rubin pravi rudnik zlata."

"Knjiga je silno zapletena in težko je bilo predvsem obvladati vse različne časovne okvire," pravi Rubin. "Odločil sem se, da bo potek filma narekovala ljubezenska zgodba. Ljubezen ima prizor za prizorom svojo pot skozi čas, in dokler je to imelo svoj čustven smisel, me nikoli ni pustilo na cedilu."

Tudi Schwentke pravi, da ga je vodila čustvena plat. "Naše zgodbe ne narekuje kronološki čas, temveč lok njunega razmerja."

Gardnerjeva se spominja, kako so pri izbiri režiserja "pomislili, da Robert na poseben način razume to zgodbo. Neverjetno je natančen, pa tudi strasten, kar je kombinacija, ki se je zdela kot ukrojena za ta projekt. Zgodba ima znanstveni zorni kot, po drugi strani pa gre za ljubezensko romanco z utripajočim srcem, ki preklinja znanost."

Nikoli si nisem želel česa, kar bi mi bilo težko zgubiti.

A za to je zdaj prepozno… Ne čutim več tako.

- Henry

V osrčju zgodbe sta Clare in Henry, ki sta si usojena – ne glede na neukrotljive sile časa. Rachel Adams je vloga Clare pritegnila že med branjem knjige. "Knjigo sem prebrala pred nekaj leti in zdela se mi je čudovita ljubezenska zgodba. Ko se je začel pripravljati film, sem bila navdušena, da bom igrala Clare. Lik me je nadvse pritegnil. Všeč mi je, da je umetnica in tudi polna nasprotij: bistra je, a hkrati nekoliko naivna; privlačijo jo izredne reči – zaljubi se v popotnika skozi čas – a si hkrati obupno želi nečesa trdnega in stabilnega. In to je vse bolj močno. Temu moškemu in vsemu, kar prinaša s seboj, je predana, a se mora bojevati, da si ustvari dom in normalen zakon."

Wechsler se spominja, da je igralka "neverjetno dobro poznala Clare," ko so jo spoznali. "Takoj smo vedeli, da jo hočemo za to vlogo. Rachel je tudi polna naravne topline in karizme, kar je nadvse pomembno za vlogo."

"Z Rachel se zgodi nekaj nerazložljivega," opaža Schwetnke. "Enostavno sije. Srčkana je; kar dih ti zastane. Med njenim obrazom in kamero se sproži nekakšna alkemična reakcija."

Sicer pa je bila kemija poglavitni dejavnik pri tem, da so McAdamsovi ob bok postavili Erica Bano. "Ljubezenska zgodba je zelo odvisna od tega, ali imaš prava igralca; brez prave kemije ne vžge," potrdi Wechsler. "Ko smo se dobili z Ericom, smo imeli občutek, da bosta z Rachel krasna kombinacija. In res sta."

"Ko sem spoznal Erica, se mi je zdelo, da je krasen za vlogo Henryja," pravi Schwentke. "Sijajen igralec je in res dober dečko. Pošten je in z nogami trdno na tleh, sijajen družinski človek; to so poteze, ki v tem liku sijejo iz njega in ki Henryjevi mizeriji dajejo resnost in patos."

Bana pravi, da ga je k projektu pritegnila tudi priložnost, da sodeluje z McAdamsovo in Schwentkejem. "Rachel že dolgo občudujem in z njo sme hotel posneti film. Videl sem tudi Robertove filme in zdi se mi zares zanimiv režiser, tako vizualno kot slogovno. Lepo smo se pogovorili, kako vsak od nas vidi film in kako on razlaga material; vse to me je res navdušilo za vlogo." Za igralca je bila privlačnost lika popotnika skozi čas sprva v večplastnosti, saj ga je bilo treba igrati v različnih življenjskih obdobjih in z različno razporejenimi izkušnjami – preteklimi, sedanjimi in prihodnjimi. "To mi je dalo manevrski prostor, da se odločam, kaj je za vlogo v različnih momentih bolj primerno," razloži Bana. "Skozi čas se vsi spreminjamo in nihče ni več tisto, kar je bil pred desetimi leti. Življenje na nas pušča svoje odtise – kako se obnašamo, kako smo potrpežljivi, kako znamo odpuščati, kako trmasti smo… To, da sem moral Henryja igrata v različnih življenjskih obdobjih, mi je omogočilo, da sem raziskal različne plati iste osebe in vpliv, ki ga ima nanj odnos s Clare."

Ker se ljubezen med Clare in Henryjem ne odvija po linearni časovni črti, je Robert Scwentke z McAdamsovo in Bano najprej imel vaje, da so razdelali, kakšen je odnos njunih likov v vsaki fazi. Režiser pravi, da so "v tistih tednih premlevali vsak prizor in prevajali potovanje skozi čas v določene vedenjske obrazce in vsakodnevne konflikte. Potovanje skozi čas je torej spremenljivka, a čustva v prizorih so osnovana in imajo smisel."

Oba igralca sta bila hvaležna za dodaten čas, ki sta ga preživela skupaj. "Po mojem so bile te vaje nadvse koristne," trdi Bana. "Na vajah se vedno rad naučim, kakšen pristop k delu imajo moji soigralce. Z Rachel je bilo neverjetno lahko delati. Na vaje je prihajala res pripravljena; dobro je poznala scenarij in imela izdelane zamisli, a tega ni nikoli uveljavljala na račun drugih igralcev. Naravna je in,; kadar je treba, vedno v vlogi, zaradi česar je bilo moje delo precej lažje. Izjemna je."

McAdamsova ni nad soigralcem nič manj navdušena: "Eric je eden najbolj radodarnih igralcev, s katerimi sem igrala. Zna prisluhniti, potrpežljiv je in v podporo; nekdo, od na katerega se v prizoru lahko nasloniš. Pa še zabaven je. Z njim sem se imela krasno. Boljšega moža popotnika skozi čas si ne bi mogla želeti," se nasmeje.

Povedal ti bom, ker bova še dolgo prijatelja.

Tako da je najbolje, da veš.
- Henry

Seveda Clare ni nikomur zaupala, da je ljubezen njenega življenja popotnik skozi čas, zato nenavadno obnašanje njenega novega fanta sprva zbuja sume njenega najboljšega prijatelja Gomeza, ki ga igra Ron Livingston. "Že dolgo sem navdušen nad Ronom Livingstonom, zato sem bil presrečen, da sem ga dobil za vlogo Gomeza," pokomentira Schwentke. "Hotel sem nekoga, ki zna biti dramatičen, a hkrati obvlada komične prvine – in Ron je prav to."

Ko Henry pove Gomezu za svojo anomalijo, je slednji seveda prepričan, da se mu meša – dokler Henry ne izgine izpred njegovih oči. Gomezovi dvomi in nezaupanje se počasi umaknetjo dolgoletnemu prijateljstvu s Henryjem. "Henry in Gomez naposled najdeta skupno točko," pravi Livingstone: "oba imata rada Clare. Henry potrebuje nekoga, ki bo poskrbel zanjo, kadar njega ni, in Gomez je pravi mož za to. A Henry in Clare imata res svojstven odnos; njuni usodi se prepletata na načine, ki jih razume le malokdo."

Edinstvene okoliščine Clarine in Henryjeve ljubezenske zgodbe so pravo nasprotje precej rutinskemu odnosu Gomeza in njegove žene Charisse. Jane McLean, ki igra Charisso, pravi, da je "njeno življenje v mnogo čem ravno nasprotno Clarinemu. A misli, da je Clarino neverjetno razmerje z možakarjem, ki potuje skozi čas, tako privlačno, da nekaj navdušenja prinese tudi v Charissino življenje."

Doma sva. Vidiš garažo?

To je tvoje stanovanje.
- Henry

Žena popotnika v času se dogaja v Chicagu in nekaj zunanjih in začetnih prizorov so v resnici posneli tam. A večina filma je bila posneta v Torontu. Da bi ohranil izmuzljivo naravo časa v filmu, je scenograf Jon Hutman hotel ustvariti brezčasno scenografijo. "Hoteli smo ustvariti vtis, da je čas tekoč, saj ga tako doživlja Henry, in zato čas in prostor tako doživlja tudi Clare. Film ima zato brezčasno noto; njuna zgodba ima poseben tok."

Nasploh je bila "brezčasnost" gonilna sila ustvarjalcev filma. Kot razloži Schwentke, so "pri kostumih in scenografiji zadušili kakršnekoli časovne značilnosti , da to ne bi pritegovalo pozornosti. Vse, kar vidite, je primerno času, a ničesar nismo poudarjali."

Režiser razkrije tudi, da so hoteli, da zgodba odseva Henryjevo potovanje – njegovo pot od delčkov do celote. "Film je na začetku namenoma razdrobljen, kar odseva Henryjevo življenje. Ko najde Clare, njuno razmerje postane njegovo sidro. Stvari se bolj pomirijo, kar smo hoteli pokazati tudi v filmskem jeziku. Ritmi njunega življenja so v bistvu narekovali ritme v filmu. Ti premiki morajo biti komaj zaznavni, a upam, da dajejo združen učinek."

Da so prikazali, kako Henry potuje skozi čas, je Schwentke s strokovnjaki za posebne učinke sodeloval pri ustvarjanju učinka ob Henryjevem izginotju. "Hoteli smo najti način, ki bi prikazal, kakšna izkušnja je to za like – kot da nekaj prevzame nadzor nad njim," razloži režiser. "Nekaj, nad čemer nima nadzora; tisto nadzoruje njega. Zadnji učinek naj bi spominjal na pesek, ki steče skozi vrat peščene ure."

Nick Wechler dodaja: "Verjetno se vsak sprašuje, kako bi bilo potovati skozi čas; vedeti hočemo, kaj se bo zgodilo v prihodnosti, ali se vrniti v preteklost, da obiščemo določene trenutke v svojem življenju ali ljudi, ki smo jih poznali nekoč."

"Mislim, da gre pri zamisli potovanja nazaj za izpolnitev želja in ta to, da bi radi za nazaj sprejeli boljše odločitve ali kako drugače imeli korist od nečesa, česar takrat še nismo vedeli," pravi Schwendtke. "A vse zgodbe o potovanju skozi čas vsebujejo paradoks. Upam, da bo čustvena razsežnost naše zgodbe ta paradoks premagala."

O igralcih

Rachel McAdams (Clare) bomo kmalu videli v težko pričakovani pustolovski detektivki Sherlock Holmes, v kateri igra ob Robertu Downeyju Jr. in Judu Lawu ter pod režijsko taktirko Guya Ritchieja. Film, ki na velika platna vrača legendarnega detektiva sira Arthurja Conana Doyla, bo na platna prišel za božič 2009. Med McAdamsinimi novimi filmi je tudi komedija Morning Glory, v kateri igra ob Harrisonu Fordu, Patricku Wilsonu in Diane Keaton.

Kanadska igralka je pritegnila pozornost Hollywooda leta 2002 v glavni vlogi v filmu The Hot Chick; nato je ob Tini Fey igrala v komediji Mean Girls po scenariju Tine Fey in v romantični drami Nicka Cassavetesa The Notebook. Z Vinceom Vaughnom in Owenom Wilsonom je nastopila v uspešni komediji Wedding Crashers, leto pozneje v trilerju Wesa Cravena Red Eye in v filmu The Family Stone z Diane Keaton, Sarah Jessico Parker in Claire Danes.

Pred kratkim je s Pierceom Brosnanom, Chrisom Cooperjem in Patricio Clarkson igrala v neodvisni drami Ire Sachsa Married Life in v prav tako neodvisnem filmu The Lucky Ones ob Timu Robbinsu. Zgodaj letos smo jo videli v trilerju State of Play z Russllom Crowom, Benom Affleckom in Helen Mirren.

Eric Bana (Henry) se je ameriškemu občinstvu predstavil v naslovni vlogi v filmu Chopper, ki je najprej uspel v njegovi rodni Avstraliji, kjer mu je prinesel nagrado za najboljšega igralca tamkajšnjega filmskega inštituta in filmskih kritikov.

Leta 2001 je ob Joshu Hartnettu, Ewanu McGregorju in Tomu Sizemoru igral v vojnem filmu Ridleyja Scotta Black Hawk Down, ki ga je produciral Jerry Bruckheimer; nato je bil genetik, katerega poskusi ga pretvorijo v neverjetnega Hulka; filmu je na podlagi priljubljenega stripa režiral Ang Lee. Naslednje leto je ob Bradu Pittu in Orlandu Bloomu igral v Petersenovi drami Troy, leta 2005 pa v Spielbergovi kontroverzni in kritiško hvaljeni drami Munich. Pred kratkim je bil romulanski Kapitan Nero v uspešnici Star Trek v režiji J.J. Abramsa in v komediji Funny People Judda Apatowa. Med drugim je posnel še avstralski film The Nugget, pa Lucky You z Drew Barrymore in Robertom Duvallom; The Other Boleyn Girl, v katerem je bil Henrik VIII.; in Romulus, My Father. Pred kratkim je režiral dokumentarec Love the Beast, v katerem nastopajo z Jayem Lenom, Jeremyjem Clarksonom in dr. Philom in ki raziskuje pomen njegove 25-letnega razmerja z njegovim prvim avtom in pomembnost vezi, ki se porajajo ob skupnih strasteh.

Arliss Howard (Richard DeTamble) je nastopil v širokem spektru filmov in z nekaterimi najbolj vidnimi režiserji. Med drugim smo ga videli v filmih The Lost World: Jurassic Park in Amistad Stevena Spielberga; To Wong Foo, Thanks for Everything! Julie Newmar Beeban Kidron; Natural Born Killers Oliverja Stona; Full Metal Jacket Stanleyja Kubrika itd. Nastopil je tudi v filmih Birth z Nicole Kidman, Dandelion z Mare Winningham, A Map of the World s Sigourney Weaver in Men Don’t Leave z Jessico Lange.

Na televizijskih zaslonih smo ga videli v gostujoči vlogi v seriji Medium, pozornost pa je zbudil že leta 1983 v TV filmu The Day After in nato posnel še več TV filmov, za katere je prejel tudi več nagrad. Pred kratkim je nastopil na Boadwayju v s tonyjem nagrajeni igri Come and Gone, igral pa je tudi v več drugih gledališčih in z različnimi gledališkimi skupinami.

Za kamerami se je izkazal kot režiser: režiral je celovečerec Big Bad Love, TV film Dawn Anna in nekaj epizod serije Medium.

Ron Livingston (Gomez) je znan po vlogah na TV in v filmih. Pred kratkim je zaključil snemanje nove znanstveno-fantastične serije Defying Gravity, sicer pa si je prislužil nominacijo za vlogo v nagrajeni vojni seriji Band of Brothers; zapomnili smo si ga po gostujočih vlogah v serijah Sex and the City in The Practice ter glavnih vlogah v serijah Nightmares and Dreamscapes: From the Stories of Stephen King in Standoff.

Za pasom ima tudi seznam raznolikih filmov, med drugim neodvisnih, kakršni so The Cooler, komedija Spika Jonza Adaptation, kulrtna klasika Office Space in Swingers. Pred kratkim je igral v filmu Music Within, ki ga je tudi soproduciral; nastopil je v filmih Holly, Relative Strangers, Pretty Persuasion, Winter Solstice, A Rumor of Angels z Vanesso Redgrave in v Beat s Courtney Love in Kieferjem Sutherlandom.

Stephen Tobolowsky (dr. David Kendrick) je med najbolj zaposlenimi igralci v industriji; za seboj ima v 25-letni karieri prek 200 filmov in televizijskih naslovov. Na platna prihajata njegova neodvisna filma Hard Breakers in Death Keeps Coming.

Televizijski gledalci ga bodo opazili v novi seriji Glee, pred kratkim pa je začel nastopati tudi v seriji Heroes. Pred tem je nastopal v serijah Deadwood in CSI: Miami ter gostoval v mnogih drugih, na primer v The New Adventures of Old Christine, Entourage, Boston Legal, Desperate Housewives, Ghost Whisperer, Curb Your Enthusiasm, The Closer, Will & Grace, The West Wing in Seinfeld.

Še vedno je najbolj znan po vlogi Neda Ryersona v komediji Groundhog Day z Billom Murrayjem, med njegovimi ostalimi filmi pa so še Wild Hogs, Failure to Launch, Freaky Friday, Memento, The Insider, Murder in the First, Sneakers, Single White Female, Basic Instinct, Thelma & Louise, The Grifters, Mississippi Burning, Spaceballs…

Jane McLean (Charisse) smo pred kratkim videli v kritiško hvaljeni seriji Dexter in v znanstveno-fantastični seriji The Dresden Files. Med njenimi televizijskimi podvigi so še nagrajena serija Terminal City, filma za kabelsko TV Murder on Her Mind in Her Sister’s Keeper ter BBC-jev TV film Supervolcano. Trenutno snema serijo 24.

Njeni starejši filmi so črna neodvisna komedija Hank and Mike, akcijski Shoot ‘Em Up s Clivom Owensom in komedija Intern Academy. To jesen bo z ustvarjalci komedije Han and Mike začela snemati komedijo Running Mates.

Brooklynn Proulx (mlada Clare) je pred kratkim igrala glavni vlogi v psihološkem trilerju Shelter z Julianne Moore in Jonathanom Rhysom Meyersem ter v novi verziji grozljivke Piranha 3-D. videli jo bomo tudi v družinski drami Fireflies in the Garden z Julio Roberts, Ryanom Reynoldsem in Emily Watson. Trenutno snema romantično komedijo Garryja Marshalla Valentine’s Day, polno zvezdniških imen, kot so Julia Roberts, Anne Hathaway in Shirley MacLaine. Med drugim je igrala tudi v vesternu The Assassination of Jesse James by the Coward Robert Ford z Bradom Pittom in Caseyjem Affleckom ter v The Lazarus Project; v večkrat nagrajenem filmu Brokeback Mountain Anga Leeja je kot hči likov Heatha Ledgerja in Michelle Williams prvikrat stopila pred kamere.

O ustvarjalni ekipi

Robert Schwentke (režiser) je v rodni Nemčiji že pobiral nagrade kot režiser, ko je leta 2005 debitiral s svojim ameriškim filmom Flightplan z Jodie Foster. Svoj prvenec je posnel leta 2002: triler Tatoo je pobral kar nekaj nagrad; naslednje leto je napisal in režiral napol avtobiografsko komedijo The Family Jewels in spet pobral več nagrad.

Rodil se je v Nemčiji, kjer je odraščal in študiral primerjalno književnost in filozofijo, preden se je vpisal na režijo na filmski akademiji. Po diplomi je začel pisati za televizijo; njegov triler Bildersturm je bil leta 1998 v igri za nagrado Adolfa Grimmeja.

Pred kratkim je režiral pilotsko epizodo serije Lie to Me s Timom Rothom.

Bruce Joel Rubin (scenarist) je za izviren scenarij za romantično dramo Ghost dobil oskarja ter nominacije za bafto in nagrado Združenja scenaristov. Sicer pa je spisal več drugih scenarijev, med njimi za filme The Last Mimzy, Stuart Little 2, Deep Impact in Jacob’s Ladder, pa My Life z Michaelom Keatonom in Nicole Kidman, ki ga je tudi režiral.

Nick Wechsler (producent) je kot producent ali izvršni producent sodeloval v zbirki neodvisnih filmov in filmov velikih studiev, med njimi tudi nekaj takšnih, ki so osvojili pomembne nagrade.

Med drugim je pred kratkim sodeloval pri drami North Country, ki je Charlize Theron in Frances McDormand prinese oskarja; We Own the Night z Markom Wahlbergom in Joaquinom Phoenixom; in Reservation Road z Joaquinom Phoenixom, Markom Ruffalom in Jennifer Connelly. Bil je tudi izvršni producent filma Darrena Aronofskega The Fountain, ki se je leta 2006 v Benetkah potegoval za zlatega leva.

Že zgodaj v karieri je bil kot producent Van Santovega filma Drugstore Cowboy v igri za nagrado Indipendent Spirit Award; nagrado je dobil kot producent Altmanove satire The Player. Kot producent ali izvršni producent je sodeloval še pri filmih sex, lies and videotape Stevena Soderbergha, Little Odessa in The Yards Jamesa Graya, Aronofskijevi drami Requiem for a Dream in Quills.

Med njegovimi prihajajočimi projekti sta triler The Road s Charlize Theron in Viggom Mortensenom ter romantična drama Last Night.

Dede Gardner (producentka) je predsednica podjetja Plan B Entertainment, kjer nadzoruje široko paleto projektov. Trenutno producira film Eat, Pray, Love po knjižni uspešnici in z Julio Roberts, Javierjem Bardemom in Richardom Jenkinsom; sodelovala je tudi pri filmih podjetja Plan B Entertainment The Private Lives of Pippa Lee z Robin Wright Penn, Alanom Arkinom in Keanujem Reevesom ter The Tree of Life z Bradom Pittom in Seanom Pennom. Producirala je filme The Assassination of Jesse James by the Coward Robert Ford, A Mighty Heart z Angelino Jolie, Year of the Dog z Molly Shannon in Lauro Dern ter Running with Scissors v režiji Ryana Murphyja.

Podjetje Plan B Entertainment trenutno razvija več projektov s priznanimi filmarji, kot so David Fincher, James Gray, Bennett Miller, Jacob Estes, John Cameron Mitchell in Phil Morrison.

Pred službovanjem v Plan B Entertainment je bila izvršna podpredsednica produkcije pri Paramount Pictures; v sedmih letih dela tam je sodelovala pri pripravi in snemanju filmov, kot so Election, Orange County, Zoolander in How to Lose a Guy in 10 Days.

Florian Ballhaus (direktor fotografije) je z Robertom Schwentkejem že sodeloval: pri akcijski uspešnici Flightplan in komediji The Family Jewels. Pred kratkim je posnel komedijo Marley & Me in uspešnico The Devil Wears Prada, oba z režiserjem Davidom Franklom. Za nameček je direktor fotografije pri romantični komediji Marca Lawrencea Did You Hear About the Morgans? s Hughom Grantom in Sarah Jessico Parker. Med njegovimi drugimi podvigi so še romantična komedijaDefinitely, Maybe ter The Secret Lives of Dentists in Intimate Affairs režiserja Alana Rudolpfa.

Kot direktor fotografije druge ekipe je sodeloval z režiserji, kot so Martin Scorsese (pri Gangs of New York), Barry Sonnenfeld (pri Men in Black II), Mike Nichols (pri What Planet Are You From?) in Robert Redford (pri The Legend of Bagger Vance).

Florian Ballhaus se je rodil v Berlinu in je sin slovitega snemalca Michaela Ballhausa.

Jon Hutman (scenograf) je kot scenograf nazadnje sodeloval pri filmu Nicka Cassavetesa My Sister’s Keeper. Pred tem je z režiserko Nancy Meyers posnel tri celovečerce: What Women Want, Something’s Gotta Give in The Holiday. Z njo trenutno snema komedijo It’s Complicated z Meryl Streep, Stevom Martinom and Alecom Baldwinom.

V različnih vlogah je sodeloval tudi z Lawrenceom Kashdanom: kot scenograf in soproducent pri filmih Dreamcatche in Mumford, kot scenograf pri French Kiss in kot umetniški direktor pri I Love You to Death. Večkrat je sodeloval tudi z Robertom Redfordom, na primer kot scenograf pri filmih The Horse Whisperer, Quiz Show in A River Runs Through It. Med njegovimi drugimi naslovi so The Interpreter Sydneyja Pollacka, Coyote Ugly, Lolita Adriana Lyna, Nell Michaela Apteda, Flesh and Bone, Trespass, režijski prvenec Jodie Foster Little Man Tate, Taking Care of Business, Meet the Applegates…

Kot scenograf je debitiral pri Lehmannovem kultnem filmu Heathers, na TV pa si je prislužil emmyja in nagrado Združenja umetniških direktorjev za scenografijo pilotske epizode serije The West Wing. Eno od epizod serije je tudi režiral ter produciral in režiral več epizod serije Gideon’s Crossing.

Thom Noble (montažer) si je za delo na Weirovi drami Witness prislužil oskarja; v igri za kipec je bil tudi kot montažer filma Thelma & Louise Ridleyja Scotta. Z Robertom Schwentkejem je sodeloval pri akcijskem trilerju Flightplan ter pri pilotu za serijo Lie to Me.

Pred kratkim je zmontiral dramo Rodriga Garcie Passengers; med ostalimi naslovi so Reign of Fire Roba Bowmana, Vertical Limit in The Mask of Zorro Martina Campbella; The Scarlett Letter Rolanda Joffeja, The Hudsucker Proxy bratov Coen, Body of Evidence Ulija Edla, Final Analysis, Mountains of the Moon, The Mosquito Coast Petra Weira in Red Dawn. Kar nekajkrat je sodeloval z režiserjem Tedom Kotcheffom: pri Winter People, First Blood North Dallas Forty, Who Is Killing the Great Chefs of Europe? in The Apprenticeship of Duddy Kravitz. Na začetku kariere je sodeloval z znanimi režiserji, na primer s Tonyjem Richardsonom pri Josephu Andrewsu, z Ottom Premingerjem pri Rosebud in s Françoisom Truffautom pri Fahrenheit 451, kjer se je prvič udinjal kot montažer.

Julie Weiss (scenografka) je bila dvakrat v igri za oskarja za najboljše kostume – za znanstveno-fantastični triler Terryja Gilliama 12 Monkeys in biografsko dramo Frida Julie Taymor, za katero je bila v igri tudi za bafto in za nagrado Združenja kostumografov.

Pred kratkim je sodelovala pri trilerju Get Low in romantični drami Shanghai; med ostalimi naslovi na njenem seznamu so še Bobby, Hollywoodland, Fun with Dick and Jane, Missing Rona Howarda, The Ring, Hearts in Atlantis, The Gift in A Simple Plan Sama Raimija, Gilliamov Fear and Loathing in Las Vegas; It Could Happen to You, Honeymoon in Vegas in The Freshman Andrewa Bergmana, Searching for Bobby Fisher, Steel Magnolias, Tequila Sunrise in Testament.

Weisssini kostumi dobivajo priznanja tudi v drugih medijih; dvakratna dobitnica emmyja (za miniserijo A Woman of Independent Means s Sally Field in za TV film The Dollmaker z Jane Fonda) je bila pred kratkim s TV filmom Mrs. Harris z Annette Bening v igri za to nagrado že sedmič; pred tem si je nominacije prislužila še s koncertnim filmom Liza Minnelli Live from Radio City Music Hall, miniserijo Evergreen, TV filmom Little Gloria… Happy at Last in TV igro The Elephant Man; slednja ji je v izvirni broadwayski postavitvi prinesla tonyja in nagrado Drama Desk.

Mychael Danna (skladatelj) je v domači Kanadi osvojil že 5 nagrad genie; zadnjo z glasbo za film Water Deepe Mehte, pred tem pa za filme Ararat Atoma Egoyana, Felicia’s Journey, The Sweet Hereafter in Exotica.

Z Egoyanom sodeluje že dolgo: nominacije za genieje za Where the Truth Lies, Speaking Parts in naslovno pesem za The Sweet Hereafter; glasba za Adoration, The Adjuster in Family Viewing ter za režiserjev segment v antologijskih filmih To Each His Own Cinema in Montreal, vu par… Trenutno zlaga glasbo za Egoyanov triler Chloe.

Sodeluje tudi z drugimi režiserji: za Miro Nair je skladal pri Vanity Fair, Monsoon Wedding in Kama Sutra: A Tale of Love ter pri njenih segmentih v filmih 8 in New York, I Love You; z Angom Leejem pri Ride with the Devil in The Ice Storm; s Terryjem Gilliamom pri Tideland in The Imaginarium of Doctor Parnassu…

Z glasbo je podložil z oskarjem nagrajeni film Little Miss Sunshine, (500) Days of Summer, Lakeview Terrace, Surf’s Up, Capote, Being Julia in Girl, Interrupted. Za televizijo je podložil serije Medium, Dollhouse, New Amsterdam, Avonlea in TV film The Matthew Shepard Story.