Kolosej

Zbiralec kosti

triler
Na sporedu od: 13.1.2000, Kolosej Ljubljana
1h 58min / 118min
Scenarij: Jeremy Iacone
Režija: Philip Noyce
Na ulicah Manhattna preži morilec. Demonski ubijalec, ki na prizorišču vsakega zločina pušča za seboj krvavo sled skrivnostih sporočil. Njihov pravi pomen lahko razvozla le sijajen um.
Mesto živi v strahu. Primer dodelijo izvrstnemu, a pohabljenemu detektivu. On in policistka začetnica se morata poglobiti v psiho srhljivega blazneža in ga prelisičiti v njegovi lastni igri. Kajti udaril bo ponovno...ampak naslednjič bosta morda prepozna.

O zgodbi

Lincoln Rhyme (Washington) je newyorški detektiv, specialist za sodno medicino, eden vodilnih kriminalistov v državi. Je avtor več knjižnih uspešnic, ima izvrstno oko za podrobnosti in zna zelo dobro sklepati na podlagi borih informacij. Med možmi postave velja za legendo. Ko pa je med opravljanjem službene dolžnosti hudo ranjen, ostane prikovan na posteljo. Rok in nog ne more več uporabljati in tudi volje do življenja tako rekoč nima.
Ognjevita, trdoživa policistka Amelia Donaghy (Jolie) je v zgodnjih dvajsetih letih, a se počuti veliko starejša. Tik pred premestitvijo na pisarniško delovno mesto naleti na prizorišče zločina, kjer odkrije ostudno iznakaženo truplo. S svojim bliskovitim, učinkovitim ravnanjem in pogumom nadrejene opozori nase.
Ryhmovi detektivski kolegi ga pri raziskovanju tega strašnega zločina prosijo za pomoč, vendar jih on odpravi z mnenjem, da na njem ni nič nejasnega in da ne bo tratil časa zanj. Ko pa si v dosjeju ogleda dokaze in zlasti v njem priložene fotogafije, Rhyma zadeva začne zanimati. Kajti fotograf, ki je naredil posnetke, je tako kot on videl kompleksna sporočila, skrita v subtilnih podrobnostih prizorišča zločina... to je nekdo, ki obvlada jezik sodne medicine tako kot Rhyme. Sorodna duša.
Prvi dan nove službe Rhyme Amelio proti njeni volji določi, da mu bo pomagala pri primeru. Skupaj spoznata, da ta umor ni zgolj naključno dejanje, ampak delo nasilnega kriminalnega uma - serijskega morilca... ki je šele dobro začel. Čeprav se sprva zdita prav nenavaden par, mora Amelia postati Rhymove oči, ušesa in noge, ko pregleduje grozljiva prizorišča zločinov in brska za dokazi v dirki s časom, v kateri skušata prehiteti brutalnega morilca, preden bo znova udaril. Morilca, ki se jima roga tako, da pušča prikrite namige, ki jih mora Rhyme razrešiti, Amelia pa izkopati v tako kratkem času, da bosta morda le rešila življenja žrtev.

Začetki

Producent Martin Bregman ima že dolgo nos za dobre projekte, saj je med njegovo filmografijo najti Pasje popoldne, Brazgotinca, Morje ljubezni in Serpica. Takoj ko je prebral knjižno uspešnico The Bone Collector Jeffreya Deaverja, je vedel, da bi po njej lahko posneli srhljivko, ki bi bila zares nekaj posebnega.
"Knjiga je vznemirljiva in zelo grozljiva," pravi. "Hkrati je tudi ljubezenska zgodba, čeprav zelo drugačna in nenavadna. Ima elemente, ki še nikoli niso bili povezani v celoto na tak način, do junaškega lika pa ima tudi povsem svež pristop." Jeremyju Iaconu, s katerim sta sodelovala že pri filmu One Tough Cop, je potem predlagal, naj za Zbiralca kosti napiše scenarij.
Bregman je že vrsto let občudovalec filmov Phillipa Noyca in na njegov predlog se je Noyce uvrstil na prvo mesto seznama potencialnih režiserjev. Noyca je scenarij deloma pritegnil, ker vsebuje štiri zgodbe v enem in pravi: "Je ljubezenska zgodba. Je srhljivka. Je detektivska zgodba. In je zgodba o vstajenju in ponovnem začetku. Dva človeka sta zašla s poti in obupala, a najdeta drug drugega in voljo, ki ju je pustila na cedilu."
Najti igralce za film je bila zelo zahtevna naloga, kajti osrednja lika sta zelo nenavadna. Kot pravi Bregman, "ni veliko igralcev v zgodnjih štiridesetih, ki so sposobni igrati Rhyma...lahko jih preštejem na tri prste. Potrebovali smo igralca in, če bi bilo le možno, zvezdnika. Imeli smo srečo, da smo dobili oboje, utelešeno v Denzlu Washingtonu. Užitek ga je bilo opazovati že med pripravami in potem pri delu. K temu filmu je prispeval nekaj, kar po mojem mnenju verjetno ne bi bil sposoben prispevati noben drug igralec, to pa sta realističnost in izjemna inteligenca."
Washingtona je vloga pritegnila in navdušila na številnih nivojih. "Zgodba je krasna, scenarij napet. Zabavno ga je bilo brati, kar nisem ga mogel odložiti. Ponujal pa mi je tudi priložnost za delo s krasnim filmskim ustvarjalcem in legendo, Martyjem Bregmanom."
"Igrati osebo, ki je hroma od vratu navzdol, je krasen izziv za vsakega igralca," nadaljuje Washington. "Igralčevo telo je inštrument in če mu odvzamete 93 odstotkov tega, morate na nek način igrati s svojo dušo. Hočem reči, saj pravijo, da so oči okno v dušo." Medtem ko se je pripravljal na vlogo, se je Washington poglobil v raziskave o tetraplegikih. To ga je marsikaj naučilo. Dodaja: "Svoje dni sem že igral precej zahtevne vloge, ampak ta je bila do sedaj res največji izziv, še posebej fizično. Mojega orodja mi še nikoli niso odvzeli -sposobnosti za izražanje, premikanje glave po mili volji pa hojo, tek, smeh, ki stresa vse telo, ne le od vratu navzgor. Do neke mere sedaj bolje razumem, kar prestaja tetraplegik."
Noyce takole pojasnjuje, kakšnega si je predstavljal Rhymea: "Ker se ne more premikati, mora delati z glasom, očmi in umom. Gre za zelo inteligentnega moškega, ki so ga oropali številnih drugih lastnosti. Ne more se premikati, zato smo iskali zares krasnega igralca in Denzel je eden najboljših na svetu."
Vloga Amelie Donaghy je bila zelo iskana. Pravzaprav se le malokatera igralka ni potegovala zanjo. Ampak Michael Bregman zagotavlja, da je bila dodelitev vloge relativno lahko delo. Vloga tihe, bistre poulične policistke, ki je zelo nadarjena, a razočarana nad življenjem, je zaradi svoje kompleksnosti vsaki igralki ponujala možnost izvrstne kreacije. Bregman pravi: "Ko smo videli Angelino Jolie v Gii in Georgeu Wallacu, nismo želeli nobene druge. Nobena se nam ni zdela tako vznemirljiva kot ona."
V svoji dolgoletni karieri je Bregman pomagal pri vzponu številnih igralcev in prepričan je, da bo po zaslugi Zbiralca kosti Joliejeva postala velika zvezda. "Angelina je morda najboljša igralka, kar se jih je pojavilo zadnjih 20 let - v to sem trdno prepričan," dodaja Bregman.
Vloga je bila za Angelino izziv predvsem zato, ker je v prizorih z Washingtonom morala zelo omejiti svoje gibanje. "Kadar se znajdeš ob osebi, ki se ne more premikati, se tudi tvoje gibanje temu podredi. Seveda se nisem dotikala njegove postelje ali šla kam, kjer mi z očmi ne bi mogel slediti. Prav zahtevno je bilo." Svoje sodelovanje z Washingtonom opisuje takole: "Je sijajen in očarljiv. Seveda je zelo privlačen in ta njegov nasmeh. Veste, ko se mi je Denzel prvič nasmejal, se mi zdi, da sem zardela. Nisem se mogla obrniti, on pa ni mogel steči k meni, zato sem morala kar stati tam. Ko te pogleda, pogleda dejansko skozi tebe."
Washington vrača komplimente: "Angelina je krasna igralka." Spominja se, ko so mu filmski ustvarjalci povedali, koga so izbrali za Amelio. "Marty in Phillip sta poklicala in rekla: Imamo to punco, moraš jo videti. Všeč ti bo. Čudovita je. In imela sta prav."
Ko je dobila scenarij v roke, ga Angelina sploh ni mogla nehati brati. "Bila sem sama v stanovanju, na smrt me je prestrašil. Nisem ga mogla odložiti, ko pa sem ga, mi ni šel iz glave. To mi je veliko povedalo. Kar preganjal me je." Čeprav jo je prestrašil, so jo romantične prvine zgodbe prav tako navdihovale. O Rhymu in Ameliji pravi: "Zame je njuno razmerje eno najlepših, če ni celo najbolj vznemirljiva ljubezenska zgodba, kar sem jih posnela, saj temelji na medsebojnem zaupanju. Njuna uma, njuni instinkti, njuni duši. Nič fizičnega ni bilo med njima."
Za Joliejevo so bili nekateri prizori Zbiralca kosti celo preveč realistični. "Prišli so mi do živega, ko sem bila v tistih sobanah sama in sem slišala njegov glas: Tu sem, tu sem, da ti pomagam. Vsi smo v življenju včasih popolnoma sami, ko se v danem trenutku lahko zanesemo zgolj nase, ko nam nihče drug ne more pomagati; nenadoma pa slišite glas nekoga, ki vam reče: Tu sem, da bi ti pomagal, s teboj bom na vsakem koraku. To je najbolj čudovita stvar, ki si jo lahko predstavljate."
Bregman in Noyce sta si ogledala na stotine igralcev, ko sta dodeljevala stranske vloge. Čeprav vedno sodeluje pri izbiri igralcev, je Bregman prepričan, da so bili pri tem filmu še posebej pomembni. "Ker smo želeli, da bi bil čimbolj realističen, so tudi ljudje morali biti prepričljivi, po videzu, po načinu govorjenja, nasploh. Takšnega thrillerja še nisem videl, vsekakor pa ga nikoli nisem snemal." Producent Lou Stroller dodaja: "To je realističen film s čudovitimi dialogi, skrivnostjo, napetostjo in še drugimi vtkanimi elementi. Občinstvo mora pri njem sodelovati in razmišljati."

Realistična upodobitev

Da bi bil lik Lincolna Rhyma, moža, ki je paraliziran od vratu navzdol in lahko premika samo en prst, čimbolj prepričljiv, se je ekipa zakopala v raziskave. Noyce je začel v Angliji, kjer so se po Drugi svetovni vojni zelo poglobili v nego tetraplegikov "Če si si pred tem časom poškodoval hrbtenico, je to dejansko pomenilo konec, medtem ko sedaj te poškodbe vse bolj postajajo začetek novega življenja - povsem drugačnega, a vsekakor ne pomenijo njegovega konca." V ZDA sta se Noyce in Washington sestala s tamkajšnjimi vodilnimi strokovnjaki na tem področju ter obiskala več bolnišnic. Spoznala sta ducat tetraplegikov, med njimi Christopherja Reevea. Queen Latifah, ki igra Rhymovo negovalko Thelmo, je bila nad nekdanjim Supermanom očarana: "Njegova zagnanost za delo, njegovo upanje, njegov pozitiven odnos so navdihujoči. Z ljudmi zna deliti dobro in slabo, razume ljudi, ki so se znašli v podobnem položaju, kar je pomembno." Latifah se je srečala tudi s sestrami in negovalkami: "Morala sem razumeti, kakšno poškodbo ima Rhyme in kakšno nego potrebuje. Nobena oseba nima tako intimnega odnosa s tetraplegikom, kot ga ima njegov negovalec, kajti ta vidi vzpone, padce, dobro in slabo." Kot pravi Washington: "Vaš negovalec je vaša življenjska vez."
Latifah dodaja: "Lahko uporabite svojo domišljijo in si predstavljate, kaj naj bi neka oseba storila za vas, če sami ne morete storiti skoraj ničesar, kar zadeva premikanje. Zato imata zelo tesen odnos. To je pomembno tako s tehničnega kot s človeškega vidika. Težko je, če si nekdo želi biti sam, a ne more biti. Zato sva najih odnos skušala prikazati kot zelo sproščen, utečen."
Ker se paralizirano telo ne more samo držati pokonci ali prenašati kakršnokoli težo, je bil Washington na postelji vedno dvignjen in obdan z blazinami. Jacqueline St-Pierre Wong, zasebna negovalka, ki je v zadnjih osmih letih pomagala petim tetraplegičnim pacientom, je sodelovala pri filmu kot svetovalka. Z Latifah je sodelovala pri nasvetih glede nege, z Washingtonom pa glede prepričljivosti položaja, v katerem je ležal na postelji. Ta je bila tehnološko izjemno dovršena in programirana, da se premakne vsakih deset minut, s čimer se preprečijo pritiski na kateremkoli delu telesa. To je varnosti ukrep, kajti tetraplegiki so nagnjeni k zaležaninam in drugim težavam, ki jih ne občutijo, ko nastajajo.

Snemanje Zbiralca Kosti

Tudi na vseh drugih področjih so si prizadevali za kar največjo realističnost: "Pravzaprav smo skoraj za vsako povabili zraven strokovnjaka," pojasnjuje Bregman, ki je posnel več kot 30 filmov, med njimi je veliko newyorških policijskih zgodb. "Tako realističen film, kot je naš, bolj poredko zaide na platna, če sploh kdaj. Vse smo podrobno raziskali in tako gre za zelo realističen prikaz sveta, ki smo ga posneli." Detektiv Hal Sherman, član raziskovalne sodno-medicinske enote Newyorške policije, je policist že 17 let. Pregledal je 1900 prizorišč zločina, od tega 1400 z najdenim truplom. Je možak, ki je dejansko videl vse. Sherman je pri Zbiralcu kosti sodeloval kot strokovnjak za sodno medicino, predtem je pomagal tudi pri Odkupnini Rona Howarda in Clockers Spikea Leeja. Posredoval je predvsem izkušnje pri zbiranju dokazov, na čemer temelji sodna medicina. Številne fotografije, ki so jih Shermanovi možje posneli v vsem tem času, si je ogledala tudi Angelina Jolie, ker je menila, da je to najboljša priprava na vlogo: "To sem morala storiti, ker sem hotela vedeti, kako bom nanje reagirala. Pogled na njih - samo odpreš usta in želodec se ti obrne. Ne gre za čustveno, ampak dejansko za fizično reakcijo."
V eni stvari si je ekipa enotna. Phillip Noyce je kot režiser neutruden. Producent Stroller se šali: "Po mojem Phillip nikoli ne spi. Nihče ne dela tako trdo kot on in prav težko ga je bilo dohajati." Washington razmišlja: "Le kako mu uspeva?" se smeje sprašuje in odgovarja: "No, prvič, Phillip ne spi. Bdi do treh zjutraj in dodeluje prizore. Je zelo, zelo, zelo, zelo, zelo, zelo dobro pripravljen. Vsak dan je prišel s seznamom posnetkov. Veliko me je naučil o snemanju filma, o tem, kaj film sploh je, kako povedati zgodbo. Navdušen je nad vsakim prizorom, nad vsakim posnetkom, kar je prava redkost. Čudovito in navdihujoče ga je opazovati pri delu."
Joliejeva pravi: "Žensko, kakršna je Amelia, lahko razume in ceni le določen tip moškega, z njenimi različnimi značajskimi potezami vred. Phillip pozna in se identificira z njeno nežno platjo, razume pa jo tudi, ko je močna. Ve, da je zelo zapletena oseba. Čeprav ga bega, je obenem zelo dovzeten za vse, kar prileti iz mene - morda ravno tisto, kar bi bilo prav zanjo; poskusila sva na stotine reči, saj ni oseba, ki bi jo zlahka razumeli."
Queen Latifah dodaja: "Phillip je zelo kul režiser, pa tudi zelo krepak. Je krepak možak s krepkim glasom in krepkimi možgani. Veliko ljudi se posveti samo igranju ali samo prizorom, on pa ima pred seboj večjo sliko in se ukvarja z vsako podrobnostjo."
Noyce se pri snemanju filma drži pravila, da je igra najvažnejša: "Vse drugo ji sledi. Če si jo postavite za svoj osrednji cilj, je to torta, vse ostalo pa postane zgolj preliv na njej."

Videz filma

Ker je večina dogajanja Zbiralca kosti postavljenega v stanovanje Lincolna Rhyma, sta se Noyce in kamerman Dean Semler, ki je dobil oskarja za Pleše z volkovi, soočila z zanimivim izzivom, kako posneti relativno statično situacijo na vizualno dinamičen način. "Lahko bi navidezno premikala igralce, a se nisva odločila za to in sva jim pustila, da igrajo realistično," pojasnjuje Noyce, "lahko bi navidezno premikala kamero, pa se tudi za to nisva odločila, kajti vsak premik kamere mora spodbuditi nekaj v prizoru samem. Dejansko se kamera v prizorih v Rhymovem stanovanju približa samo takrat, ko se pogovarja z Amelio po radiu in ko se premika ona, ko dela namesto njega. Kadrirali smo dvakrat več kot običajno in snemali z dvakrat več zornih kotov v normalnem prizoru z dialogom. Občinstvo bo tako takrat, ko bo nastopil rez, dobilo vtis kinetike ali gibanja že zato, ker kamera snema dogajanje z drugega zornega kota, vseeno upamo, da bomo vedno korak pred občinstvom."
Priznanje Washingtonovi izjemni igri in izvrstnemu posredovanju zgodbe je Strollerjeva izjava: "Moški polovico filma leži v postelji, mi pa smo bili vsak večer ob gledanju dnevnih posnetkov očarani."
Realizem je bistvenega pomena tudi pri videzu filma, čeprav so večino prizorišč zločina postavili v sijajnih, pozabljenih industrijskih razvalinah s preloma stoletja, ki ležijo pod sodobnim New Yorkom.
Scenograf Nigel Phelps se je trudil oblikovati scenografijo, ki bi občinstvo prepričala, da ti kraji res obstajajo. "Pomembno je bilo," pravi, "oblikovati jih kot nekaj izjemnega v smislu posredovanja zgodbe, po drugi strani pa so morali biti prepričljivi in karseda resnični." Phelps dodaja, kako sicer vsi vedo, da je New York City na površju fantastičen, ampak upa, da jih po film prisilil v razmišljanje, kaj se skriva pod površjem. "Hoteli smo osvetliti odkruške srhljive preteklosti in ustvariti vizualno osupljiv podton. Ko se torej policist na Wall Streetu spusti skozi jašek, morajo biti vsi prepričani, da se pod njim nahaja skriva."
Čeprav mu je bil na voljo zajeten arhiv o newyorški podzemski železnici, je le težko raziskal dejansko skrito podzemno mesto, ker je ohranjenih le malo dokumentov o tem. Zato so videz filma navdihovale predvsem podrobnosti znotraj in pod Brooklynškim mostom.
Notranji posnetki Zbiralca kosti so nastali v Montrealu, zunanji pa v New Yorku.

O igralcih

Denzel Washington: zadnja leta smo ga gledali v Pravem pogumu, Obsednem stanju, The Preacher"s Wife in Fallen. S svojo bogato zbirko razlianih filmskih likov, ki jih je upodobil, uanje pohvale gledalcev in kritikov. Navdušil je denimo v podvodni pustolovščini Škrlatna plima, v futuristianem trilerju Virtuosity in v Devil in the Blue Dress, ki ga je reuiser Carl Franklin postavil v 40 leta. Washington je bil tudi izvršni producent biografskega dokumentarca Hank Aaron: Chasing the Dream, ki je bil predlagan za nagradi emmy in oskar.
Washington je dobil oskarja za stransko vlogo za upodobitev Tripa, zagrenjnenega pobeglega sužnja v Zwickovem filmu Vojna za slavo. Pohvali se lahko še z dvema nominacijama za oskarja za glavno vlogo, v biografskem epu Spikea Leeja Malcolm X (kjer upodobil naslovnega junaka) in za upodobitev južnoafriökega borca za svobodo Stevena Bika v Cry Freedom Richarda Attenborougha. Zaigral je še v filmih Philadelphia, Pelikanovo poroËilo, Much Ado about Nothing Kennetha Branagha, grenko-sladki komediji Mire Nair Mississipi Masala, Mo" Better Blues Spika Leeja in Power Sydneya Lumeta.
Washington prihaja iz Mt. Vernona v New Yorku. Diplomiral je na univerzi Fordham in nato odšel študirat na American Conservatory Theatre v San Francisco. Svojo profesionalno kariero v newyorškem gledaliöËu je zaËel v drami Josepha Pappa Shakespeare in New York, ki so mu sledili številni nastopi v off-broadwayskih postavitvah.
Washington je prejel gledaliöko nagrado Obie za upodobitev vojaka Petersona v A Soldiers Play. S to vlogo je pritegnil pozornost producentov družbe NBC, ki so mu dodelili vlogo v priljubljeni televizijski nadaljevanki St. Elswhere. Vojaka Petersona je zaigral tudi v filmski verziji Normana Jewisona, preimenovani v A Soldiers Story.

Angelina Jolie (Amelia Donaghy): nazadnje smo jo videli v Srčnih igrah. Nastopila je tudi v filmih Playing God, Foxfire, Hackers, Gathering Evidence ter Oh, no, not her. Zaigrala je naslovno junakinjo televizijskega filma Gia in zanjo dobila zlati globus in nominacijo za emmyja. Zlati globus za stransko vlogo je dobila za televizijski film Johna Frankeheimerja George Wallace in bila zanjo spet nominirana tudi za emmyja. Posnela je še nadaljevanko True Women. Pojavila se je v številnih video spotih, meddrugim v Has anybody seen my baby? Rolling Stonesov.
Šolala se je na Lee Strasberg Theatre Institute ter študirala pri Jan Tarrant v New Yorku in Silvani Gallardo v Los Angelesu.

Queen Latifah (Thelma): med njenimi filmi so Living Out Loud, Sphere, Hoodlum, Jungle Fever, House Party 2, My Life in Set it Off. Igrala je v miniseriji Mama Flora"s Family, pet let upodabljala Khadijah James v uspešni komični nadaljevanki Living Single in posnela posebno oddajo AT&T Presents: Queen Latifah and Friends. Gostovala je v nadaljevnaki Princ z Bel Aira. Od letošnje jeseni ima svoj talk-show s preprostim naslovom Queen Latifah.
Queen Latifah - Latifah je njeno umetniško ime in v arabščini pomeni nežna in rahločutna - se je najprej uveljavila kot raperka. Za svoje glasbene dosežke je dobila tudi nekaj grammyjev. Bila je pravzaprav prva ženska raperka, ki je svoj album prodala v zlati nakladi - to ji je uspelo z drugim albumom Black Reign. Naslovi njenih preostalih albumov so All Hail the Queen, Nature of a Sista ter Order in the Court.

O filmskih ustvarjalcih

Phillip Noyce (režiser) je režiral serijo napetih thrillerjev, denimo Patriotske igre, Neposredna nevarnost in Nevarno morje. Rojen je v Avstraliji. Svoj prvi kratki film, Better to Reign in Hell, je posnel pri sedemnajstih. Posnel ga je tako, da je vloge prodal prijateljem. Med šolanjem na Australian National Film School je posnel več filmov, meddrugim 50-minutni dokumentarec Castor and Pollux, ki je prejel nagrado za najboljši kratki avstralski film leta. Prvi profesionalni film je posnel leta 1975 in sicer God Knows Why, But It Works, ki mu je omogočil, da je posnel svoj prvi celovečerni film, nizkoproračunski Backroads, nad katerim so bili kritiki navdušeni. Leta 1978 je bil režiser in koscenarist Newsfront, ki je v Avstraliji prejel nagrade za najboljši film, režiserja in izvirni scenarij. Odprl je tudi Londonski filmski festival in bil prvi avstralski film, ki so ga predvajali na Newyorškem filmskem festivalu.
Heatwave, pri katerem je bil Noyce spet koscenarist in v katerem je nastopila Judy Davis, so predstavili v Cannesu v sklopu 14 dni režiserjev. Potem je režiral Shadows of the Peacock/Echos of Paradise in Nevarno morje, ki ga je katapultiralo v Hollywood. Režiral je tudi avstralski nadaljevanki The Dismisal ter The Couva Breakout, pri kateri je bil tudi koscenarist.

Dean Semler (kamera) je dobitnik oskarja za kamero v vesternu Pleše z volkovi. Z režiserjem Phillipom Noycom je že sodeloval pri Nevarnem morju, med njegovimi številnimi filmi pa so Potopljeni svet, Cestni bojevnik, Trije mušketirji, Mestni fantje, Mladi revolveraši 1 in 2, Zadnja velika avantura, Goin' Fishing, The Cowboy Way, Super Mario Bros., The Power of One, Impulse, K-9, Farewell to the King, Cocktail, The Lighthorsmen, Bullseye, Going Sane, Passion Flower, The Coca-Cola Kid, Mad Max 3, Razorback, Undercover, Kitty and the Bagman, Hoodwink in Lonesome Dove.

Craig Armstrong (glasba) je napisal glasbo za Plunkett and MacLeane, Best Laid Plans, Orphans, Pogajalca, Goldeneye ter Romea in Julijo Baza Luhrmanna - za glasbo v slednjem je prejel nagrado BAFTA za posebne dosežke na področju filmske glasbe. Armstrong je tudi izredno cenjen producent in aranžer, saj je sodeloval denimo z U2 pri Hold Me, Kiss Me, Thrill Me, z Madonno pri Frozen ter Bedtime Stories, s Tino Turner pri Goldeneye kot tudi pri posameznih skladbah na albumih Michaela Hutchenca ter The Pet Shop Boys.

William Hoy (montaža): med njegovo filmografijo montažerja so Mož z železno masko, The 18th Angel, Judicial Concent, Best of the Best ter Silent Assassins. Z režiserjem Phillipom Noycom je sodeloval že pri Patriotskih igrah in Vročici, pri katerih je bil tako kot pri Zvezdnih stezah 6 in Pleše s volkovi komontažer. Montiral je še Sedem, Brez izhoda in Filadelfijski eksperiment.

Komentarji

15.6. 2006 ob 17:38

omoje je film ful QL

— ×lyrek×
18.3. 2007 ob 11:43

ta film je najboljši,kar sem jih kdajkoli gledala!zelo si ga želim gledati š enkrat!res,najblši je!pa še moj najljbša igralka in igralec sta glavna lika!na srečo ima moj fant ta film na video kaseti!še enkrat:res je super!

— nastja
19.8. 2010 ob 15:23

Film je the best! res the best film 4ever. zlo rada bi ga še enkrat gledala, zto si ga mislm naložit. res je najbolši!

— SpeedPrincess

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.