Kolosej
Film distribucije Blitz Film & Video Distribution

Zadnji udarec

drama
Strast. Skušnjava. Obsedenost.
Na sporedu od: 6.4.2006, Kolosej Ljubljana
2h 4min / 124min
Leto: 2005
Scenarij: Woody Allen
Režija: Woody Allen
Drama Woodya Allena se razteza v razpoke med različnimi družbenimi sloji v Veliki Britaniji. Govori o družabnem vzponu mladeniča in o tem, kakšne posledice ta vzpon pušča na njem - privede ga do tega, da - razpet med dve ženski - vidi izhod v skrajnem dejanju. V glavnih vlogah igrajo Jonathan Rhys Meyers, Emily Mortimer, Scarlett Johansson in Matthew Goode.

Vsebina

"Človek, ki je rekel: "Raje bi bil srečen kot dober," je imel globok vpogled v življenje. Ljudje se bojijo soočiti z dejstvom, da je velik del življenja odvisen od sreče in zastrašujoče je pomisliti, nad koliko stvarmi posameznik nima nadzora. Pri tenisu obstaja trenutek, ko žogica obstane na vrhu mreže. V delčku sekunde lahko pade naprej ali se vrne nazaj. Z malo sreče bo padla naprej in boste zmagali. Ali pa ne bo in boste izgubili."

Drama Zadnji udarec je postavljena v višje sloje angleške družbe. Govori o družbenem vzponu nekega mladeniča in strašnih posledicah njegove ambicioznosti. Protagonist je razpet med dvema ženskama, in ker ne vidi izhoda, se nagiba k skrajni rešitvi. Scarlett Johansson igra Nolo, prelepo Američanko, ki postane kamen spotike med Chrisom (Jonathan Rhys Meyers) in njegovo ženo Chloe (Emily Mortimer). Tom (Matthew Goode) je njen bogati brat in povzročitelj tragičnih dogodkov.

BBC Films in Thema Production SA predstavljata film podjetja Jada Production Zadnji udarec, pod katerega se je kot scenarist in režiser podpisal Woody Allen. V glavnih vlogah so Brian Cox, Matthew Goode, Scarlett Johansson, Emily Mortimer, Jonathan Rhys Meyers in Penelope Wilton, v stranskih pa Ewan Bremner, James Nesbitt in Rupert Penry-Jones.

Zadnji udarec je prvi film Woodya Allena, ki ga ni posnel v rodnem New Yorku, temveč v Londonu - poleti leta 2004. Allen je okrog sebe zbral preverjeno skupino producentov, vodjo castinga in montažerko, ostanek ustvarjalne ekipe pa je našel med nadarjenimi britanskimi filmarji, za katere pravi: "Sodelovanje z britansko filmsko ekipo je bilo krasna izkušnja. Imel sem odličen tim: srčne in izjemno učinkovite ljudi, ki so neverjetno dobri v tistem, kar počnejo. Vzdušje je bilo sproščeno in vsi so delali z entuziazmom."

Scenograf Jim Clay je imel ključno vlogo pri približevanju avtentičnega londonskega vzdušja Woodyu Allenu, za katerega pravi, da je najbolj pronicljiv izmed vseh režiserjev, s katerimi je delal, saj v trenutku prepozna pravi kraj za snemanje. Ko je na primer videl galerijo Tate Modern, je takoj prepoznal njeno cineastično vrednost. O Clayu pa je Allen povedal: "Njegov prispevek je bil ogromen. Čeprav je imel na razpolago zelo malo denarja, sem se v vsakem pogledu zanašal nanj. Ne samo, da se je spomnil sijajnih lokacij za snemanje, temveč je našel tudi rešitve za nekatere probleme."

Woodya Allena je navdušilo slavno britansko vreme: "Ko je oblačno, je londonsko nebo prekrasno sivo. Ob hladnejšem vremenu takšna pridušena svetloba daje stvarem posebno bogato barvo in je zelo hvaležna za snemanje."

Snemalec Remi Adefarasin pojasnjuje: "Woody ljubi tople tone. Ampak ugotovili smo, da ne bo nič izstopalo, če bomo vse - sete, oblačila in osvetlitev - napravili v toplih barvah. Zato smo pred začetkom napravili obsežna poskusna snemanja, kar se je pokazalo kot zelo koristno." Snemanje je vedno potekalo hitro in učinkovito, tako da je ostalo dovolj časa za ponavljanje po potrebi.

Prvič je z Allenom delala tudi kostumografinja Jill Taylor. Njena naloga je bila, da je vse videti karseda naravno in preprosto, skladno s celotno toplino filma in jesenskimi barvami. "Videz ni stiliziran, ker smo želeli, da je vse prepričljivo in stvarno, v skladu z liki," pravi Jill Taylor. Zato je preučila način življenja višjih slojev in se s številnimi ljudmi pogovarjala o njihovi garderobi, da bi ugotovila, kakšna oblačila bi nosili v različnih situacijah.

O produkciji

V mnogih izmed Allenovih prejšnjih 30 filmov so se že pojavljali britanski igralci - Michael Caine, Hugh Grant, Kenneth Branagh, Jim Broadbent in Denholm Elliot, a v njegovem zadnjem filmu, Melinda in Melinda, sta igrala Chiwetel Ejiofor in Jonny Lee Miller.

Britanske igralke, ki se jih spomnimo iz Allenovih filmov, so Helena Bonham Carter, Charlotte Rampling, Claire Bloom in Samantha Morton. Woody Allen in Juliet Taylor, s katero redno sodeluje pri izbiranju igralcev, sta angažirala Gail Stevens iz Londona, da jima pomaga najti popolne igralce. Skupaj so sestavili vrhunsko igralsko ekipo.

Jonathan Rhys Meyers igra Chrisa, mladega trenerja tenisa. Igralec se je tako bal spoznati Allena, da ga je agent moral pregovoriti k sestanku. "Woody je prišel na sestanek in rekel: "Pozdravljen, Jonathan. Snemam ta film, tu je scenarij. Samo da veš, da ni preveč poskusov". Po sestanku sem se skoraj onesvestil," se spominja Rhys Meyers. Allen je Jonathana videl v filmu Zadeni kot Beckham in sploh ni dvomil o tem, ali bi mu ponudil vlogo. "V tej vlogi sem si ga zamislil, takoj ko sem ga videl, in ta misel mi ni šla iz glave. Pogledal sem mnoge druge igralce, ki so mi jih priporočali, ampak čutil sem, da je Jonathan kot ustvarjen za to vlogo. V filmu boste videli, da je svoje delo odlično opravil in upravičil moje zaupanje."

Za vlogo Nole, mlade Američanke, ki v Londonu poskuša uspeti kot igralka, je režiser izbral Scarlett Johansson. "Ponudbe nisem mogla zavrniti. Scenarij se je popolnoma razlikoval od drugih Woodyevih filmov, ker je mračen. Nola je intrigantna, neobičajna in nevrotična. Svojih dvajset let življenja je maksimalno izkoristila. Potrebuje pozornost in je čustvena, ampak je tudi borka."

Allen je Scarlett izbral potem, ko ga je navdušila z vlogama v filmih Svet duhov in Zgubljeno s prevodom. Ni varčeval s pohvalami na račun mlade zvezde: "Njej se ni mogoče upreti; je krasna oseba in sijajna igralka. Težko je verjeti, da je tako mlada, saj je tako dobra in tako prefinjena kot oseba."

Emily Mortimer igra Chloe, privilegirano in bogato dekle, ki se zaljubi v Chrisa, svojega trenerja tenisa. Od Allenovih filmov ima Emily najraje filme Hannah in njeni sestri, Zločini in prekrški ter Možje in žene, saj združujejo humor in dramatičnost. "Gre za neke vrste anti-romantične komedije, ki odkrivajo, kaj vse lahko gre po zlu v ljubezenskem življenju.

Zadnji udarec je bolj mračen, življenje prikazuje kot istočasno duhovito in strašno. Film natančno opazuje arhetipsko obnašanje ljudi v situacijah, ki jih poznamo že od nekdaj ... na primer, ko se zaljubimo v napačno osebo."

Matthew Goode je dobil vlogo Toma, Chloeinega brata in 'arhitekta' njene zveze s Chrisom. Allen ni slišal za tega igralca, dokler mu ga nista predstavali Juliet Taylor in Gail Stevens. Takoj ko ga je videl, pa je vedel, da je ustvarjen za to vlogo. Režiser je igralcu dal proste roke in svobodo, da improvizira, kar je ta do popolnosti izkoristil. Goode pravi, da je ta film mračna zgodba s sporočilom: "Gre za to, da lahko v življenju počnete skoraj vse, če imate srečo, ampak če sprejmete napačne odločitve, sreče nikoli ne boste našli ... denar in dekadenten življenjski slog ne prinašata rešitve problemov."

Brian Cox je bil navdušen, ko je dobil vlogo, na kakršno je že dolgo čakal - vlogo bogatega zemljiškega posestnika Aleca Hewetta. Navdušil ga je tudi Allenov preprost pristop k režiji: "Pravzaprav vas preprosto pusti, da delate svoje delo, in prav zaradi tega je odličen režiser. Sam je napisal scenarij, zato točno ve, kaj hoče, in želi, da to odigrate - pri njem ni klepetanja, motiviranja in podobnih stvari. Za to ni potrebe. Od vas pričakuje, da ste napravali domačo nalogo, da znate svoje besedilo in da ste pripravljeni improvizirati. To je zelo dober način dela."

Soprogo Briana Coxa, Eleanor, igra Penelope Wilton, za katero je bila to posebna priložnost, čeprav ima za sabo ugledno gledališko in filmsko kariero. "Vse življenje sem gledala Allenove filmove in nestrpno pričakovala naslednjega, zato je bila to zame čudovita izkušnja. Njegov smisel za humor in veščina pripovedovanja sta popolna. Govori o stvareh, ki se dogajajo vsem, ampak brez moralnih sodb; tako kot vsi veliki umetniki predstavi situacijo, na vas pa je, da si oblikujete svoje mnenje." Glede Allenovega načina režije je Penelope povedala, da on igralce "... enostavno pusti na miru. Že s tem, da vam podeli vlogo, očitno meni, da ste ji dorasli. Ne komplicira in verjame igralcem."

Allen je bil na koncu res navdušen nad igralsko ekipo filma Zadnji udarec, povedal je: "Vsi igralci so mojim likom vdahnili življenje na način, ki je prekosil vsa moja pričakovanja. Njihov prispevek je v tem filmu zares velik."

O igralcih

Jonathan Rhys Meyers (Chris) se je rodil leta 1977 v Dublinu. Debitiral je z majhno vlogo v filmu A Man of No Importance (igrajo Albert Finney, Brenda Fricker in Michael Gambon). Kmalu je dobil glavno vlogo v filmu The Disappearance of Finbar Flynn, zatem pa vlogo mladega morilca v epu Neila Jordana Michael Collins. Sledijo filmi Samson and Dalila, The Tribe, The Maker, B. Monkey in The Governess. Proslavila ga je vloga Briana Sladea v filmu Zlati baržun (poleg njega igrajo Ewan McGregor, Christian Bale in Toni Collette) režiserja Todda Haynesa. Film je osvojil nagrado za posebne umetniške dosežke na festivalu v Cannesu, kritiki pa so občudovali igralski talent devetnajstletnega igralca.

Po tem je Meyers igral v filmih Zajahati z vragom, The Loss of Sexual Innocence, Titus, Tangled, The Magnificent Ambersons in v BBC-jevi fantastični mini-seriji "Gormenghast". Jonathana se gledalci najbolje spomnijo po vlogi trenerja ženske nogometne ekipe iz filma Zadeni kot Beckham, s katero je ponovno dokazal svojo igralsko vsestranskost. Poleg Christine Ricci je igral v filmu Prozac Nation, pred kratkim pa tudi v filmih I'll Sleep When I'm Dead Mikea Hodgesa in Aleksander Oliverja Stona, v Showtimeovom remaku The Lion in the Winter (poleg Patricka Stewarta in Glenn Close) in specialu kanala CBS Elvis.

Matthew Goode (Tom) je študiral na akademiji dramskih umetnosti Webber Douglas. Nedavno je poleg Mandy Moore igral v filmu Warnerja Brosa Chasing Liberty, za katerega je dobil odlične kritike. V španskem filmu režiserja Fernanda Colomba South from Granada (prikazan je bil na otvoritvi lanskega filmskega festivala v Miamiju) igra angleškega pisca Geralda Brenana. Ostali projekti, v katerih je Matthew sodeloval, so še BBC-jeva ekranizacija dela Anthonya Trollopa He Knew He Was Right, Zagonetke inšpektorja Lynleya in Confessions of an Ugly Stepsister (ob njem igra Stockard Channing).

Igralec je blestel tudi v raznih gledaliških vlogah - od Ariela v Nevihti pa do Meseca v predstavi Blood Wedding. Goode trenutno v Budimpešti snema film Copying Beethoven (režija: Agnieszka Holland). Film je fiktivna zgodba o zadnjem letu skladateljevega življenja, Beethovna pa igra Ed Harris.

Emily Mortimer (Chloe) je na Oxfordu študirala angleščino in se že v času študija dokazala kot vsestranska igralka. Njen prvi večji film je bil hvaljeni Lovely & Amazing (uspešno prikazan leta 2001 na filmskem festivalu v Torontu in na otvoritvi festivala v Los Angelesu leta 2002). V filmu igrata tudi Catherine Keener in Brenda Blethyn, Emily pa je za vlogo leta 2003 osvojila nagrado Independent Spirit.

Zatem je igrala v filmu Umazani posli honkonškega režiserja Ronnya Yua. Leta 2003 je z Ewanom McGregorjem igrala v neodvisnem filmu scenarista in režiserja Davida Mackenziea Mladi Adam, adaptaciji Trocchijeva istoimenskega romana. Vloga je leta 2004 igralki prinesla nominacijo za najboljšo britansko igralko na podelitvi nagrad Empire Awards in za najboljšo stransko igralko na podelitvi nagrad londonskih kritikov London Film Critics Circle Awards.

Od drugih filmov, v katerih je igrala, naj omenimo še Bright Young Things, Odraščanje, Verjamem v ljubezen, Krik 3 Wesa Cravena, Love's Labour's Lost Kennetha Branagha, nagrajevani Elizabeth Shekhara Kapurja, Svetnik Phillipa Noycea, Duh in tema Stephena Hopkinsa, The Sleeping Dictionary Guya Jenkina, A Foreign Affair Helmuta Schleppija in Dear Frankie Shone Auerbach.

Scarlett Johansson (Nola), rojena v New Yorku, je profesionalni igralski debi ustvarila že pri osmih letih v off-Broadway predstavi Sophistry, v kateri je bil njen partner Ethan Hawke. Od takrat se je razvila v eno najbolj nadarjenih mladih holivudskih igralk in ima za sabo že dve nominaciji za zlati globus.

Leta 2003 je osvojila pohvale in nagrado za najboljšo igralko na beneškem filmskem festivalu za vlogo v hitu Sofie Coppole Zgubljeno s prevodom (ob njej igra Bill Murray). Poleg tega ji je ta vloga prinesla nominacijo za nagrado BAFTA, film pa je bil nominiran za oskarja v štirih kategorijah (osvojil je oskarja za najboljši izvirni scenarij).

Vloga Vermeerjeve služkinje in muze v ekranizaciji romana Tracy Chevalier Dekle z bisernim uhanom (slikarja Johannesa Vermeerja je odigral Colin Firth) je igralki prinesla nominacijo za nagrado BAFTA. Svetovno slavo je Scarlett požela s 14 leti, ko je igrala v filmu Roberta Redforda Šepetati konjem.

Zatem se je pojavila u Svetu duhov Terrya Zwigoffa, vloga pa ji je prinesla nagrado združenja kritikov iz Toronta za najboljšo stransko igralko. Njeni drugi filmi so Mož, ki ga ni bilo bratov Coen, komedija North Roba Reinerja, triler Pravičen cilj, Manny & Lo (vloga je igralki prinesla nominacijo za nagrado Independent Spirit), In Good Company bratov Weitz, A Love Song For Bobby Long in A Good Woman.

Brian Cox (oče) je ugleden gledališki igralec (med številnimi nagradami, ki jih je osvojil, sta tudi dva oliverja) in eden najbolj zaposlenih škotskih igralcev svoje generacije. Leta 2001 je osvojil nagrado emmy za stransko vlogo nacističnega vojnega zločinca Hermanna Goeringa v TNT-jevi seriji "Nürnberg" (vloga mu je prinesla tudi nominaciji za nagrado SAG in zlati globus), vloga Harrya Moona v NBC-jevi uspešni seriji "Frasier" mu je leta 2002 prinesla še drugo nominacijo za nagrado emmy.

Igralca smo lahko nedavno videli kot Agamemnona v zgodovinskem epu Wolfganga Petersena Troja, pred tem pa kot agenta CIE v filmih Bournova identiteta in Bournova premoč, X-Men 2, 25. ura, Krog in Začetnik. Videli ga bomo lahko v komediji v produkciji bratov Farrelly The Ringer.

V začetku leta 2003 je kraljica Elizabeta Brianu Coxu podelila naslov CBE (Commander of the British Empire). Istega leta je bil skupaj z igralsko zasedbo filma Prilagajanje Spika Jonza nominiran za nagrado SAG (Združenja filmskih igralcev). Vloga "Big Johna" v hvaljenem filmu Lie mu je prinesla nominacije za nagrado Ameriškega filmskega inštituta, Independent Spirit, nagrado zlati satelit in nagrado bostonskih filmskih kritikov za najboljšega igralca.

Med drugimi filmi, v katerih je Cox igral, so Izgubljena moč, The Minus Man, For Love of the Game, Rushmore, The Corruptor, The Boxer, z oskarjem nagrajeni Braveheart, za oskarja nominirani Rob Roy in Skrivni načrt (film je dobil posebno nagrado žirije na festivalu v Cannesu).

Prvi je utelesil Hannibala Lecterja v kultnem filmu Michaela Manna Lovec na ljudi, ki so ga posneli po romanu Thomasa Harrisa Rdeči zmaj.

Penelope Wilton (mati) je leta 2004 za svoj prispevek k dramski umetnosti dobila titulo O.B.E. (Officer of the Order of the British Empire). Njena kariera traja že trideset let in obsega gledališče, film in televizijo.

Med filmi, v katerih je igrala, so Clockwise, Cry Freedom, Mali ljudje, The Secret Rapture in Tom's Midnight Garden, za vlogo v filmu The Deep Blue Sea (režija Karel Reisz) je dobila nagrado Critic's Circla za najboljšo igralko. Med zadnjimi filmi, v katerih je igrala, so Dekleta s koledarja (v katerem se pojavlja poleg Julie Walters in Helen Mirren), kultna komedija Shaun of the Dead, Iris, hvaljeni film o življenju pisateljice Iris Murdoch v režiji Richarda Eyra, videli pa smo jo tudi kot gospo Gardiner v filmu Prevzetnost in pristranost (glavni vlogi igrata Keira Knightley in Matthew McFadyen).

V gledališču je Penelope delala z nekaterimi izmed najboljših in najuglednejših režiserjev, kot so Jonathan Miller, Christopher Hampton, Richard Eyre, Harold Pinter, David Hare, Alan Ayckbourn, Howard Davies, Karel Reisz, Adrian Noble in Peter Hall, številne izvrstne vloge pa so ji prinesle tri nominacije za nagrado oliver.

O ustvarjalcih filma

Woody Allen (režiser / scenarist / igralec) - filmografija:

V 60. letih 20. stoletja:
Kaj je novega, mačkica? (1965; scenarist, igralec), Kaj je novega, tigrica Lily? (1966; ko-scenarist, igralec), Casino Royale (1967; igralec) in Vzemi denar in beži (1969; režiser, ko-scenarist, igralec).

V 70. letih 20. stoletja:
Bananas (1971; režiser, ko-scenarist, igralec), Vse, kar ste želeli vedeti o seksu, ampak niste upali vprašati (1972; režiser, scenarist, igralec), Play It Again, Sam (1972; scenarist, igralec), Sleeper (1973; režiser, ko-scenarist, igralec), Ljubezen in smrt (1975; režiser, scenarist, igralec), The Front (1976; igralec), Annie Hall (1977; režiser, ko-scenarist, igralec; nagrajen z oskarjem za najboljšo režijo, za najboljši film in najboljši izvirni scenarij ter nominacija za najboljšega igralca), Interierji (1978; režiser, scenarist; nominiran za oskarja v kategorijah najboljša režija in najboljši izvirni scenarij) in Manhattan (1979; režiser, ko-scenarist, igralec; nominiran za oskarja za najboljši izvirni scenarij).

V 80. letih 20. stoletja:
Stardust Memories (1980; režiser, scenarist, igralec), A Midsummer Night's Sex Comedy (1982; režiser, scenarist, igralec), Zelig (1983; režiser, scenarist, igralec), Broadway Danny Rose (1984; režiser, scenarist, igralec; nominiran za oskarja za najboljšo režijo in najboljši izvirni scenarij), Škrlatna roža Kaira (1985; režiser, scenarist; nominiran za oskarja za najboljši izvirni scenarij), Hannah in njeni sestri (1986; režiser, scenarist, igralec; nominiran za oskarja za najboljšo režijo in najboljši film, osvojil oskarja za najboljši izvirni scenarij), Dnevi radia (1987; režiser, scenarist; nominiran za oskarja za najboljši izvirni scenarij), September (1987; režiser, scenarist), Another Woman (1988; režiser, scenarist), Zgodbe iz New Yorka (1989; režiser, scenarist, igralec) ter Zločini in prekrški (1990; režiser, scenarist, igralec; nominiran za oskarja za najboljšo režijo in najboljši izvirni scenarij).

V 90. letih 20. stoletja:
Alice (1990; režiser, scenarist; nominiran za oskarja za najboljši izvirni scenarij), Scenes from a Mall (1991; igralec), Shadows and Fog (1992; režiser, scenarist, igralec), Možje in žene (1992; režiser, scenarist, igralec; nominiran za oskarja za najboljši izvirni scenarij), Manhattan Murder Mystery (1993; režiser, ko-scenarist, igralec), Bullets over Broadway (1994; režiser, ko-scenarist; nominiran za oskarja za najboljšo režijo in najboljši izvirni scenarij), Don't Drink the Water (1994; režiser, scenarist, igralec), Mogočna Afrodita (1995; režiser, scenarist, igralec; nominiran za oskarja za najboljši izvirni scenarij), The Sunshine Boys (1995; igralec), Vsi pravijo ljubim te (1996; režiser, scenarist, igralec), Deconstructing Harry (1997; režiser, scenarist, igralec; nominiran za oskarja za najboljši izvirni scenarij), Celebrity (1998; režiser, scenarist), Mravlje (1998; igralec), The Imposters (1999; kameo vloga), Company Man (1999; kameo vloga), Biti najboljši (1999; režiser, scenarist) in Picking up the Pieces (1999; igralec).

Leta 2000 in kasneje:
Prevaranti (2000; režiser, scenarist, igralec), Škorpijonovo prekletstvo (2001; režiser, scenarist, igralec), Hollywood Ending (2002; režiser, scenarist, igralec), Anything Else (2003; režiser, scenarist, igralec), Melinda in Melinda (2004; režiser, scenarist) in Zadnji udarec (2005; režiser, scenarist).

Povzetek:

  • Šest nominacij za najboljšega režiserja: oskarja je osvojil za Annie Hall.
  • 13 nominacij za najboljši izvirni scenarij: oskarja je osvojil za Annie Hall ter Hannah in njeni sestri.
  • Enkrat je bil nominiran v kategoriji za najboljšega igralca.
  • Dve nominaciji za najboljši film: oskarja je osvojil za Annie Hall.

Letty Aronson (producentka) je z Allenom kot producentka ali koproducentka sodelovala pri filmih Melinda in Melinda, Anything Else, Hollywood Ending, Škorpijonovo prekletstvo, Prevaranti, Don't Drink the Water, Bullets Over Broadway (Diane West je dobila oskarja za stransko vlogo v tem filmu), Mogočna Afrodita (Mira Sorvino je dobila oskarja za stransko vlogo), Biti najboljši (igralca Sean Penn in Samantha Morton sta bila nominirana za oskarja), Vsi pravijo ljubim te, Celebrity, Deconstructing Harry in Prevaranti.

Letty je delala še pri naslednjih filmih: The Spanish Prisoner, za katerega je scenarij napisal in ga režiral s Pulitzerjevo nagrado nagrajeni dramatik in scenarist David Mamet, Into My Heart (režija Sean Smith in Anthony Stark), The Story of a Bad Boy (scenarij in režija dramatik Tom Donaghy), Samo gledam (režija Jason Alexander), komediji Sunburn v režiji Nelsona Huma (prikazan je bil na filmskem festivalu Galway in festivalu v Torontu leta 1999) in Brez dlake na jeziku (režija Coky Giedroyc, igra Helena Bonham-Carter), ki je zaznamoval njeno prvo evropsko koprodukcijo s podjetjem Eltona Johna Rocket Pictures. V gledališču je sodelovala pri off-Broadway muzikalu Dinah Was in off-Broadway komediji Death Defying Acts (ta je sestavljena iz treh enodejank, ki so jih napisali Elaine May, Woody Allen in David Mamet).

Na malih ekranih je sodelovala pri serijah "Saturday Night Live" in The Robert Klein Comedy Hour za NBC. Pred producentsko kariero je bila deset let podpredsednica Televizijskega in radijskega muzeja.

Gareth Wiley (producent) je začel kariero leta 1985 kot bankir. Od leta 1993 se je vzporedno ukvarjal z investicijskim bančništvom (v Londonu, Hong Kongu in Ameriki) in financiranjem filmov, od leta 2002 pa se ukvarja izključno s filmom in podobnimi kreativnimi posli. Kot izvršni producent je sodeloval pri mnogih projektih, med drugim pri Dokler nas glasovi ne prebudijo (2002), pri nagrajevanem kratkem filmu Green Monkey (1998) in avstralski črni komediji Muggers (2000.). Gareth je leta 2003 ustanovil G & H Music, podjetje za klasično glasbo, ki je dobilo prvo nominacijo za nagrado grammy.

Lucy Darwin (producentka) v filmski industriji dela od leta 1986. Delala je kot koordinatorka post-produkcije filma Terryja Gilliama Dvanajst opic (1995) in producentka dokumentarca o snemanju (The Hamster Factor and Other Tales of Twelve Monkeys). Zatem je kot producentka-pomočnica sodelovala pri prvem filmu Rocket Pictures, podjetja Eltona Johna, Brez dlake na jeziku.

Lost in La Mancha, prvi film, ki ga je samostojno producirala, je bil uspešen tako pri kritikih kot na blagajnah, Lucy pa je bila nominirana za nagrado Carl Forman, ki jo podeljuje British Academy of Film and Television. Nominirana je bila tudi za nagrade Evropske filmske akademije, Independent Film in International Documentary Association Film Awards, osvojila pa je nagrado Evening Standarda 'Peter Sellers' za najboljšo komedijo leta 2002.

Lucy je leta 2003 delala kot izvršna producentka filma The Honeymooners režiserja in scenarista Karla Goldena, ki je bil premierno prikazan na filmskem festivalu Galway.

Helen Robin (koproducentka) je začela svojo filmsko kariero z Allenovim filmom Stardust Memories, ki so mu sledili Alice, Shadows and Fog, Možje in žene, Manhattan Murder Mystery, Bullets Over Broadway, Mogočna Afrodita in Vsi pravijo ljubim te.

Zatem je zapustila Allenovo produkcijsko podjetje in delala kot svobodna producentka. V tem obdobju je sodelovala pri mini-seriji "The Temptations" za Hallmark Entertainment in NBC. Po treh letih je obnovila sodelovanje z Woodyem Allenom pri filmih Prevaranti, Škorpijonovo prekletstvo, Hollywood Ending, Anything Else ter Melinda in Melinda.

Stephen Tenenbaum (izvršni producent) je sodeloval pri Allenovih filmih Škorpijonovo prekletstvo, Hollywood Ending, Anything Else ter Melinda in Melinda.

Tenenbaum je diplomiral iz računovodstva na New York University, kariero pa je začel v finančnih poslih s strankami zvenečih imen (Betales, Barbra Streisand, Bruce Springsteen, Percy Faith, The Platters, Nat King Cole, Maria Lanze, Gilde Garner, Robin Williams idr.). Tenenbaum se je zatem poskušal v filmski in televizijski produkciji in menedžmentu. Trenutno je partner v podjetju Morra, Brezner, Steinberg & Tenenbaum Entertainment Inc. (MBST), med njihovimi strankami pa so Woody Allen, Billy Crystal in Robin Williams. MBST je med drugim sodeloval pri produkciji filmov Dobro jutro, Vietnam, Arthur in Vrzi mamo z vlaka.

Remi Adefarasin, B.S.C. (direktor fotografije) je sodeloval pri filmih Paula Weitza About A Boy in In Good Company, zatem Začarana hiša, Brezpogojna ljubezen P.J. Hogana, The House of Mirth Terenca Daviesa, Onjegin Marthe Fiennes, Elizabeth (za katerega je leta 1999 dobil nagrado BAFTA za najboljšo kamero ter bil nominiran za oskarja za filmsko sliko in nagrado A.S.C., ki jo podeljujejo kritiki iz Chicaga), Ljubim, ne ljubim Petra Howitta, Hollow Reed in Captives v režiji Angele Pope ter Truly Madly Deeply Anthonya Minghelle.

Adefarasin je sodeloval tudi pri snemanju mini serije "Združeni Bratje", med njegovimi drugimi televizijskimi projekti pa so Children Crossing, Dream Baby and Sweet As You Are, Four Days in July, Home Sweet Home in Grown Ups.

Jim Clay (scenograf) je sodeloval pri fillmih Stage Beauty (režija Richard Eyre), About a Boy (režija Chris Weitz in Paul Weitz), Corelijeva mandolina (John Madden), The Trench (William Boyd), Felicia's Journey in Onjegin (režiserka Martha Fiennes). Pred tem je delal scenografijo za filme Copy Cat, Aunt Julia and the Scriptwriter in Queen of Hearts za režiserja Jona Amiela, Circle of Friends (režija Pat O’Connor), War of the Buttons (John Roberts), Crying Game (Neil Jordan) in A Kiss Before Dying (James Dearden). Tulip Fever v režiji Johna Maddena je Clayev novi projekt. Na malih ekranih je sodeloval pri filmu Pojoči detektiv (ki mu je prinesel nagradi RTS in BAFTA za najboljšo scenografijo) in Christabel, ki mu je prinesel nagrado BAFTA za scenografijo.

Jill Taylor (kostumografinja) je kariero začela v zgodnjih 90. letih 20. stoletja. Eden od njenih prvih filmov je bil Do nazga v režiji Petra Cattanea. Njeni drugi filmi so Ljubim, ne ljubim, Last Orders (režiser je Fred Schepisi, igrajo Michael Caine, Bob Hoskins in Tom Courtney), Johnny English (igrata Rowan Atkinson in Stephen Hopkins) ter Življenje in smrt Petra Sellersa (igrajo Geoffrey Rush, Charlize Theron in Emily Watson).

Alisa Lepselter (montaža) je z Woodyem Allenom sodelovala pri šestih filmih: Melinda in Melinda, Anything Else, Hollywood Ending, Škorpijonovo prekletstvo, Prevaranti in Biti najboljši. Kariero je začela kot pripravnica pri filmu Jonathana Demma Something Wild, kot pomočnica montažerja pa je delala s filmarji, kot so Martin Scorsese, Francis Ford Coppola, Volker Schlöndorff, Herbert Ross, Peter Yates in Nora Ephron. Prvi film, pri katerem je delala kot samostojna montažerka, je bil Walking and Talking režiserke Nicole Holofcener.

Juliet Taylor (vodja castinga) je delala z nekaterimi izmed vodilnih sodobnih režiserjev: z Mikeom Nicholsom, Stevenom Spielbergom, Woodyem Allenom, Louisom Malleom, Martinom Scorsesejem, Alanom Parkerjem, Rolandom Joffeom, Johnom Schlesingerjem, Stephenom Frearsom, Noro Ephron, Neilom Jordanom in Martinom Brestom. Z Lauro Rosenthal je izbrala igralce za film Stepfordske žene(v katerem igrajo Nicole Kidman, Matthew Broderick, Faith Hill in Christopher Walken). Drugi filmi, za katere je delala casting, so novi Scorsesejev film The Departed, Schindlerjev seznam, Predsedniške barve in Angelin prah.

Za nagrajevani HBO-jev film Wit je bila nominirana za emmyja za casting. Z Woodyem Allenom je začela sodelovati leta 1975 s filmom Love and Death, sledili so filmi Celebrity, Vsi pravijo ljubim te, Biti najboljši, Prevaranti, Škorpijonovo prekletstvo, Hollywood Ending ter Melinda in Melinda.

Juliet je diplomirala na kolidžu Smith leta 1967. Leto kasneje se je zaposlila kot tajnica Marion Dougherty, ki je odprla agencijo za casting v New Yorku. Leta 1973 se je Marion začela ukvarjati s produkcijo, Juliet pa je prevzela vodenje pisarne do leta 1977, ko je postala vodja castinga na vzhodni obali za Paramount Pictures. Ta položaj je zapustila leta 1978, ko je isto delo začela opravljati samostojno.

Patricia Kerrigan Di Certo (vodja castinga) je delala s številnimi uglednimi kolegi, kot so Bonnie Timmermann, Howard Feuer, Laura Rosenthal, Ellen Lewis in Juliet Taylor. Kot asistentka je sodelovala pri filmih Predsedniške barve, Angelin prah, Življenje Davida Galea, Angels in America, pri 9 filmih Woodya Allena, Prevajalka Sydneya Pollacka in novem filmu Martina Scorseseja The Departed.

Kot vodja castinga je sodelovala pri filmih No Exit, Bought & Sold (Tribeca Film Festival 2003), Marie & Bruce Wallya Shawna (Sundance Film Festival 2004) in Eulogy v režiji Michaela Clancya ter Flannel Pajamas Jeffa Lipskya.

Gail Stevens (vodja castinga za Veliko Britanijo) že več kot dvajset let dela na britanski televiziji, v gledališču in pri filmu. Nekateri izmed režiserjev, s katerimi je delala, so Beeban Kidron, David Hare, Paul Greengrass, Ken Russell, Angela Pope, Danny Boyle (s katerim je sodelovala pri več filmih), Simon Cellan Jones, Bryan Singer in Istvan Szabo.

Med drugim je sodelovala pri filmih On A Clear Day Petra Mullana, komediji Dannya Boyla Millions, Dekleta s koledarja in 28 dni kasneje. Za televizijo je delala pri dramah Cracker, Our Friends in the North, Middlemarch ter Zločin in kazen. Gail je kariero začela v londonskom gledališču Royal Court Theatre (1981 - 1984), med drugim je izbirala gledalce za predstave Restavracija, Insignificance, Tom'n'Viv, Rat in the Skull in Rita, Sue and Bob Too.

Komentarji

3.4. 2006 ob 20:39 zvezdica

Tale film je res hud. Odlično prikazuje, kako naša družba postaja vse bolj egoistična. Tudi vsem tistim, ki niste pristaši Woodyja Allena, predlagam, da si film ogledate - tole sploh ni tipičen film tega režiserja (tudi sam se, kot je zanj sicer značilno, ne pojavi v njem) nosi pa še vedno kvalitete dobrega "Woody Allen" filma. Globok, razmišljujoč in oh in sploh odličen!

— tanja:)
9.4. 2006 ob 21:44 zvezdica

Film, ki te do konca drži v napetosti in pričakovanju. Dejansko že vidiš kako bo pravici zadoščeno pa vendar je konec takšen, da se držiš za glavo in si hkrati srečen, da se je tako končalo. Definitivno eden boljših filmov v zadnjem času!

— Tangerine dream
10.4. 2006 ob 11:44 zvezdica

Ne bom trdila, da je film nepozaben, vendar pa ko greš iz dvorane, s seboj vzameš vsaj en nauk. In ta je: Veliko je odvisno od sreče in ali si ob pravem času na pravem ali napačnem mestu. Sicer tudi jaz nisem privrženka filmov Woody-ja,ampak tole je dobra zadeva. Scarlett in Jonathan sta v vlogah odlična. Glasbena podlaga je tudi zanimiva. Bilo mi je tudi všeč to, da se čustveno ne navežeš na glavne junake, tako da nisi šokiran nad nekaterimi njihovimi dejanji. Vendar, da prideš do denarja zgubiš marsikaj in nikoli ne veš kakšen zločin si pripravljen narediti da nekaj dosežeš. In to je to, kar je srhljivo. Nihče ne more trditi, da se dovolj dobro pozna. Nihče ne more trditi, da nečesa ne bi nikoli storil. Poglejte si film.

— sneškosnežak
12.4. 2006 ob 8:50

Pismo a prevajalci ne znajo prevajat al kaj... zdej imamo v slovenščini dva filma z naslovom Zadnji udarec.. Deep Impact in tale Match point... In zdej bo v sporedu pisal Zadnji udarec in ludje ne bodo vedel kter film bo zdej po tvju...

— Slide
12.4. 2006 ob 11:58 zvezdica

Glede prevoda se bi strinjal, se prekriva z "Deep Impact". Ampak potem, kakšen bi bil boljši: "Zaključna žogica"? Ta film je super. Vse nad nivojem: seksapil, scenarij, igra. Tudi jaz ne bom pozabil omeniti, da je netipičen za Woodyja Allena, ampak proti koncu, ko v igro vstopita tista dva policaja, pa je humor vendarle tipičen njegov. Film bi rad videl še enkrat.

— Bo
12.4. 2006 ob 14:44

Strinjam se s Tanjo da to sploh ni tipicen film W.Allen-a, tako da tisti ki jim gre W.Allen na zivce (vkljucno z mano). Film zelo dobro prikazuje "možnosti",ki so na voljo posameniku v (zahodni) liberalno kapitalisticni družbi, pripadnike posameznih "razredov" in njihove psiholoske profile. Skratka, precej globok film povezan z resničnim življenjem za razliko od tipičnega holivudskega sranja.

— Aleks
12.4. 2006 ob 14:53

slovenski prevodi naslovov filmov so praviloma tipicno debilni in neustrezni...Zadnji udarec ni dober prevod pomena Match point...boljši je Zaključna točka ceprav se ne slisi tako dramaticno kot npr Zaključni udarec (vseeno bolje kot zadnji udarec)

— Aleks
13.4. 2006 ob 10:58 zvezdica

Res res res dober film! Res ne Woodyalenovski (ki ga sicer ne gledam, ker ga ne prenesem). In zelo neholiwoodski. Po dolgem času ena dobra drama z zelo dobro in prepričljivo igro vseh igralcev, še posebno presentljiv je Jonathan Rhys Meyers, ki ima sicer zelo skromno igralsko zgodovino. Igra je zelo daleč od holywoodskega poziranja tipa Julia Roberts ali Tom Cruise. Film te do konca drži v napetosti. Pejte ga gledat.

— mina
13.4. 2006 ob 12:54

Prevod - morda "Odločilni zadetek", glede na to, da odloča zmago? Moram še enkrat povedat: ta film je dober in je še boljši, dalj ko premišljujem o njem. Da bi si ga lahko danes ogledal še enkrat, to bi bilo fino.

— Bo
13.4. 2006 ob 15:45 zvezdica

Fatalna privlačnost. Ko človek gleda Match Point, hudo dolgočasno in brezvezno reciklažo Fatalne privlačnosti, kjer Scarlett Johansson zmeša glavo poročenemu Jonathanu Rhysu Meyersu, ne more verjeti, da gleda najnovejši film Woodyja Allena. Najnovejši film režiserja, ki je bil vedno najbolj znan po svojih zaščitnih znakih. In tokrat teh znakov ni od nikoder. Še več, film izgleda tako, kot da ga ni režiral Woody Allen, kar je seveda hudo narobe, saj ga je režiral Woody Allen. In če pogledamo filma, ki je jih je Woody posnel pred Match Pointom, se pravi filma Melinda and Melinda in Anything Else, ugotovimo, da je z njim konec. Da je izgubil svežino in smisel za humor. Da je izgubil samega sebe in filme, s katerimi se je nekoč zapisal v zgodovino.

— iztok gartner
15.4. 2006 ob 17:52 zvezdica

Glede prevoda- resda je to analogija iz tenisa, zaključni udarec ali zaključna žogica, smisel fila je v tem kam se bo žogica prevesila. In čeprav ko Chris odvrže prstan in ne pritsane v Temzi, si misliš, mogoče pa ga bodo našli. NAto suspenz, vidiš inšpektorja Bannerja, ko se zbudi sredi noči, vidi umor.. in nato drug dan, usodna novica, zgodil se je podoben umor in našli so prstan pri njem.. se pravi, včasih je sreča, da nimaš sreče..Da prstan ni padel v Temzo... Film priporočam vsem, mračen, vseskozi sem si mislil, kakšen bedak, si, tako lepa in bogata žena, ti pa se zanimaš za neuspelo igralko. Le pe ženske, fantastičen scenarij, čeprav včasih se ti zdi vse tako monotono, in monotono.. mogoče ker je preveč prikazano iz vidika Chrisa, kaj on dela... Ampak v celoti pa je film odličen.. Priporočam kino, ali pa vsaj p2p

— not a jarhead
16.4. 2006 ob 16:30 zvezdica

Žalostno, da si začel spremljati Woody Allena z Melinda in Melinda ter Anything else, kajti z njima se ni vpisal v zgodovino najboljših, temveč začel podpisovati svoj kreativni propad. Mislili smo, da se po odličnih zgodnjih metih ne bo več pobral. Iztrošil se je in začel le še povprečno kopirati samega sebe. In potem naredi preobrat, nov zagon. Nov pristop, umakne se na stran, posveti se le režiserskemu stolčku in preseneti s svežim pristopom. Z Match pointom, ki nima nikakršne zveze s Fatalno privlačnostjo, razen če so si po tej logiki podobni vsi filmi, kjer se pojavi v scenariju izvenzakonsko ljubimkanje. In film ni več kopija Woody Allena, hvala bogu. Gartner tega ne more doumeti, saj je prepričan, da sta filma Melinda in Melinda ter Anything else njegov zmagovalni udarec. Ker Woody Allena v svojem vzponu še ni zmogel spremljati. Tudi danes ga ne zmore, zato tudi ni znal napisati niti stavka o filmu samem. Prebrali smo le ponesrečeno primerjavo in začudenje, da režiser ne štanca svojega sloga v nedogled, da je to hudo narobe. He, he ... Da bi bil film mogoče še okej, če ne bi vedel, da ga je režiral Allen. He, he ... Zdaj pa dobrohoten nasvet. Gartner, potrudi se malo s samokritiko, če že redno forumaše obsipavaš z ocenjevanjem filmov, in zaboga se ne lotevaj poskusa seciranja izdelkov, ki jim nisi kos. Drži se komercialnih holivudskih produktov. O njih imaš vsaj kaj napisati. Toliko o oceni Garti recenzije, o Match pointu pa drugič.

— Simona
17.4. 2006 ob 10:38

ja res..film je 1A..cel film je zgodba napeta...v vsakem trenutku lahko sam pri sebi razmišlaš kaj se bo zgodilo naprej. tko kt je reku BO.vse je nad nivojem..res..ne bo vam žal če si bote film ogledali

— Marcus
18.4. 2006 ob 12:17

to je film, ki te "pribije" na stol v dvorani. Vreden ogleda

— ana
18.4. 2006 ob 14:53

Imel sem resnično smolo in je bila na predstavi (17. 4. 2006 ob 21.15 v Mariboru) skupina, ki je tja očitno zašla. Med predstavo so se pogovarjali in komentirali film. Lahko si mislite, kako smo se počutili tisti, ki smo vedeli, kaj smo prišli gledat. Filma zato ne morem realno oceniti, rekel pa bi eno. V filmu kaže nekega Irca, ki mu uspe priti v neko višjo družbo Angležev. Tam lepo napreduje in edini problemi, ki jih ima, so zaradi njega samega. Če vemo, da je Irec za Angleža to, kar je Albanec s Kosova za Srba, potem se mi zdi, da nekaj ne štima najbolj.

— Bojan
20.4. 2006 ob 16:25

Kaj bi na veliko govoril.film pa režiser oba sta full zakonska! Pozdrav!!

— Mrhovinar
22.4. 2006 ob 17:54 zvezdica

Film mi je bil zelo všeč, ker nazorno prikaže, kam pripelje prepuščanje moškim nagonom. Zato fantje, raje dobro razmislite, preden se zapletete v vročico strast, ki se - po vseh sladkih trenutkih - vselej konča klavrno, v filmu celo zelo tragično. Ker sem ljubitelj Anglije, so mi bili všeč tudi posnetki njihovih hiš, vrtov ...

— Matjaž
22.4. 2006 ob 18:05

Tistim, ki ste razmišljali, kako je marsikaj v življenju odvisno od tega, na katero stran mreže pade žogica (kot je prikazano v filmu), priporočam še en film - povprašajte v videoteki: Helenina zgodba (originalen naslov pa Sliding doors, če se prav spomnim). LP vsem!

— Matjaž
25.4. 2006 ob 21:08 zvezdica

Odličen film. Ne strinjam se s tistimi ki pravijo da se ne vidi W.Allena v tem filmu. Če dobro poznate Woodyja (jaz ga sledim od sedemdesetih), ga lahko vidite povsod: pri premikih kamere, pri arhitekturi na ozadju, pri scenografiji, pri glasbi, pri Kafkjanski napetosti, pri absurdnimi situacjami. in še bi lahko navedel. Genialen, in še vedno Woody Allen!!

— Lorenzo
25.4. 2006 ob 21:13 zvezdica

Woody Allen se je tokrat predstavil v popolnoma novi luči - in zadel v polno. Meni je sicer zelo pri srcu tudi njegov "oguljeni" stil, vendar pa nimam nič proti takšnim preobratom, še posebej ne če so tako dobri. Vsebina sama po sebi sploh ni nič posebnega, pač standardna zgodba o ljubezenskem trikotniku, pri katerem sprva goreča strast preraste v izsiljevanje in obup. Vendar Woody pač ne more posneti standardne zgodba s standardnim koncem - to bi mu bilo izpod časti, sploh zanj, ki tako zelo prezira Hoolywood in njegova skrpucala. Film je ves čas zanimiv, napetost se postopoma stopnjuje in pripelje do nekoliko nepričakovanega konca, ki zadevo v bistvu v nekaj sekundah obrne na glavo. Glavna igralca sta odlična, strast v očeh Jonathan Rhys-Meyersa ob pogledu na Nolo je skorajda otipljiva, o Scarlett pa tako ni da bi izgubljal besede - ne samo da je seksi do nezavesti, je tudi nadvse odlična igralka - in to pri 21 letih. Svaka čast. Woody že ve, koga izbira za svoje filme! Toplo priporočam vsem ljubiteljem tega žanra!

— Lenča
26.4. 2006 ob 18:37

Res zna izbirati igralce in jim tudi ponudi možnost, da zasijejo v vseh svojih sposobnostih. Temu celo Hollywood ni mogel nikoli oporekati, zato so bili njegovi filmi ničkolikokrat podlaga za nominacije in Oskarje njegovim igralcem.

— Simona
30.4. 2006 ob 10:54

Kje je kakšna izvirnost? Mene najbolj spominja na Sliko Doriana Greya ali pa na kak roman Emila Zolaja.

— gledalka
1.5. 2006 ob 16:49 zvezdica

ta film pa seka. Ne pomnim, kdaj sem gledal tako dober film. Pri zaključnem udarcu (koncu filma), so me celo spreleteli mravljinci po telesu. Pa še zanimiv citat mi je servirala sogledalka med filmom: Kako se najlažje rešiš skušnjave? Tako, da se ji predaš.:)) ...še vedno je samo film, ampak ta je res dober film.

— nyno
5.5. 2006 ob 0:33

Not a jarhead, ti si pa res en težak idiot. A je tvojo edino možgansko celico mogoče prešinilo, da mogoče nakteri ki berejo mnenja, filma še niso videli? Kako lahko tako sebično razkriješ zakjuček oz. razplet filma?Daaa! Takim kot si ti, bi morali zakonsko prepovedati dostop na net. Še dobro da te imamo, da si nam objasnil povezavo s tenisom. In kako potem na koncu priporočaš ogled filma, če si pa že bistvo povedal? Sicer pa škoda besed... in živcev. Drugače pa je film precej na nivoju. Mogoče ritem malo pojenja nekje na sredini, kar pa ni nujno slabo. Na koncu katarza, ki ji lahko rečemo vrhunska. Težko ocenim ali je tipični Woody, ker ga pač nisem dovolj spremnjal. Sigurno top 10 prejšnjega leta. Ogled nujen. lp p

— Primož
6.5. 2006 ob 19:20 zvezdica

Woody Allen se je dokazal še enkrat, Scarlett Johansson pa se dobro znajde v vlogi femme fatale. Pohvala tudi Jonathan Rhys Meyersu, ki se izkaže za prijetno presenečenje. Film priporočam, saj je poleg dobre igralske zasedbe vsekakor odlična tudi vsebina (predvsem konec je zelo dober). Ocena:8,5/10

— Jana
13.5. 2006 ob 15:15

ta movie mi je pa prou ušeč! napet je od zacetka do do konca...mal je takih

— just me
6.9. 2006 ob 11:22 zvezdica

ta film bojo razumeli, tisti, ki boo prebrali Zločin in kazen Dostojevsekga. Ni naklučje, da se knjiga pojavi 2krat v filmu!! Match point je sodobna različica knjige Zločin in kazen. Glavna oseba (Chris Wilton) je kot Razkolnikov v knjigi dostojevskega. KO ima gl. oseba v match pointu(Chris Wilton) dve ljubimki se kaže njiegova razdvojenost (razklanost). Ravno tako kot pri Razkolnikovu v psihološkem romanu. Umor dveh žensk sovpada z umorom tistim v knjigi. En umor se zgodi namerno, druga žrtev je ''colateral damage''. Poleg tega se umora pojavita v obeh primerih v podnajemniški hiši. Samo Dostojevksi je za hladno orožje izbral sekiro, Chris Wilton pa pištolo. Prav tako se v filmu pokaže psihologija človeka, ko Chris Wilton vrže nagrabljene uhane in verižice umorjene ženke v morje s tem, da bi potlačil svojo, ki ga razjeda po umoru( spet velika vzporednica z Zločin in kaznijo). Glavno spoznanje v tem filmu je veliko hujša psihološka kazen za morilca, kot pa fizična oz. zaporna. Aha v filmu in v knjigi nastopi policijski uradnik, ki sumljivega morilca zaslišuje po umoru storjenem umoru. 9/10

— azo

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.