Zadnji poljub

O filmu

Za Zacha Braffa, zvezdo Zadnjega poljuba, posnetega v produkciji Lakeshore Entertainmenta in DreamWorks Pictures, je ta film naravno nadaljevanje njegove vloge v filmu Stanje zamaknjenosti. Sam pravi: "Medtem ko je šlo v Stanju zamaknjenosti za izgubljenega in zmedenega 20-in-nekaj-letnika, gre v tem za izgubljenega in zmedenega 30-letnika. Gre za velik preobrat v življenju – umirjanje in snovanje družine, medtem ko se še vedno krčevito oprijemate vsega, kar je povezano z mladostjo, svobodo in zabavo."

Film je režiral Tony Goldwyn, ki se je s podobnimi temami ukvarjal že v filmu A Walk on the Moon. O novem filmu govori z veseljem: "Z njim smo dobili priložnost posneti komično dramo o sodobnih odnosih, ki je res zabavna, zelo seksi in, kar je najbolj pomembno, realistična. Gre za svež pogled na ideale, ki jih gojimo, ko si predstavljamo, kakšnega življenjskega sopotnika si želimo, na naš pogled, kako nam teče življenje in kaj pričakujemo, da bomo dosegli v različnih življenjskih obdobjih. Življenje nekako nikoli ni podobno naši idealni viziji. Kaj storiti, ko se vam zgodi življenje?"

Zadnji poljub je ustvarjen po istoimenskem italijanskem filmu L'ultimo bacio, ki je bil nominiran za 10 nagrad david (italijanski ekvivalent oskarja), dobil pa jih je pet. Tom Rosenberg iz Lakeshore Entertainmenta o izvirniku pravi: "Mislil sem, da je to film o polnoletnosti. Ko sem bil otrok, so ljudje postali odrasli v 20. ali 21. letu, ti otroci v filmu pa so stari 30 let in mislim, da je to nova meja polnoletnosti; zdi se, da je danes doba adolescence podaljšana. L'ultimo bacio govori o številnih težavah, s katerimi se mladi srečujejo, vendar o njih ne govorijo, ali pa govorijo na idealiziran, prismuknjen način."

Lucchesi iz Lakeshore Entertainmenta je dodal: "L'ultimo bacio mi je bil zelo všeč in naravno je bilo posneti njegov ameriški rimejk, za razliko od številnih drugih tujih filmov. Tema je fascinantna, vsebina pa je zelo v ameriškem slogu." Ko si je Lakeshore zagotovil pravice za italijanski film, je bilo treba napisati scenarij. Lucchesi pripoveduje: "Paul Haggis je bil ključni človek. Z njim smo že sodelovali pri filmu Jesen v New Yorku in vedeli smo, da bo on prava izbira za ta film. Med takratnim sodelovanjem smo izedeli, da je napisal scenarij tudi za film Punčka za milijon dolarjev, za katerega mu ni uspelo najti financerja. Tako smo se angažirali tudi pri tem filmu, ki je kasneje seveda osvojil več oskarjev, med drugim tudi za najboljši film."

Lucchesi je povedal še to: "Glede filma Zadnji poljub me je najbolj zanimalo, kaj doživlja osrednji lik Michael. Lahko sem se identificiral z njim. Tudi sam imam dve hčerki in zlahka sem si predstavljal, kako tast spozna bodočega zeta, ki je prevaral njegovo hčer. Mislim, da bi bil ta prizor, če bi se res zgodil, res nepozaben. Všeč pa mi je bilo tudi sporočilo: obkroženi smo z izkušnjami, pomembno pa je, kako jih znamo uporabljati in kaj iz njih potegnemo. Pogosto dobivamo nasvete, ki pa temeljijo na tujih izkušnjah."

Za režiserja so producenti izbrali Tonya Goldwyna, ki je podobne teme leta 1999 odlično obdelal v filmu A Walk on the Moon. Rosenberg se spominja: "Tony je odlično sprejel scenarij. Inteligenten je, dostojanstven, odrasel, hkrati pa tudi aktiven igralec, kar je pri filmu, ki temelji na igralcih, zelo pomembno. Njegova največja prednost je v tem, da je sposoben film režirati tako, da ga igralci cenijo." Goldwyn je povedal: "A Walk on the Moon je bil prvi film, ki sem ga režiral. V bistvu sem takrat želel film le producirati, ker pa nisem našel primernega režiserja, sem ga zrežiral kar sam. In odkril, da je to najboljše delo, kar sem jih kaj opravljal. Glede na to, da sem igralec, sem neprestano razmišljal o tem, kaj bi kot igralec sam potreboval na prizorišču snemanja, da bi lahko dal vse od sebe."

Goldwynu je bilo zelo všeč, koliko občutkov in človečnosti je Paul Haggis vdihnil likom v svoji adaptaciji scenarija: "Liki imajo težave z odnosi, mi pa jih gledamo z obeh strani. Pomembno se mi zdi, da ni pozitivcev in negativcev, temveč je pogled na like uravnotežen, oba partnerja imata tako dobre kot slabe strani. Ta film je posnet iz človeške perspektive. V njem gre tudi za prijateljstvo, za znanstva iz otroških jasli. Ko napolnijo trideset let in neki drugi ljudje postanejo glavni liki njihovih življenj, se še naprej v veliki meri naslanjajo drug na drugega, drug drugemu nudijo zatočišče."

O vlogah

Zadnji poljub so ustvarjalci filma že od samega začetka doživljali kot film igralcev. Poln je zanimivih vlog, ki so pritegnile nekatere najboljše mlade talente, izmed katerih so številni povedali, da so uživali pri branju scenarija (in smešnih borb v njem), saj je napisan popolnoma iskreno, brez olepševanja, idealiziranja in zamegljevanja. Goldwyn meni, da je bila razdelitev vlog ključnega pomena, saj je bilo vse odvisno od igralcev: "Šele ko sta mi Gary in Tom predlagala Zacha Braffa, sem vedel, da je to tisto pravo." Rosenberg meni, da je Braff igralec, ki je sposoben vzbuditi sočutje občinstva: "Michael je moral biti simpatičen, a ne presladek. Ni veliko igralcev, ki bi jim to uspelo, Zach pa je vlogo odigral naravnost popolno." Lucchesi dodaja: "Braff je moral za to vlogo biti zabaven do prijateljev, šarmanten do žensk, v prizorih z Jenno pa tudi resen, zbran, nežen in poln ljubezni."

Braffa je pri vlogi najbolj pritegnila realističnost lika in dogodkov: "Ravno sem dopolnil trideset let in si začel zastavljati ista vprašanja kot Michael: kakšno bo moje življenje? Vsi liki v filmu so v fazi preizpraševanja samih sebe. Menim, da je vsak igralec našel nekaj skupnega z likom, ki ga je igral. Michael je zaljubljen v svojo punco in ima prave prijatelje, a se boji, da mu bo življenje nehalo prinašati presenečenja. Groza ga je misli, da bi ostanek svojega življenja preživel programirano, v skladu z družbenimi konvencijami. Ko se panično vrne k svobodi in nedolžnosti dvajsetletnika, pa odkrije, da imajo njegova dejanja posledice, kakršnih še pred petimi leti ni poznal."

Pri tej vlogi je bilo ključno realistično prikazati vsakega izmed odnosov med štirimi prijatelji – Michaelom, Chrisom (Casey Affleck), Kennyjem (Eric Christian Olsen) in Izzyjem (Michael Weston) – ki se poznajo že celo večnost in doživljajo isto fazo. Pomembno je bilo, da so med sabo močno povezani, da se odlično razumejo. Enako pomembna sta Michaelova odnosa z dvema ženskama v njegovem življenju – bodočo mamico njegovega otroka Jenno (Jacinda Barrett) in ljubico Kim (Rachel Bilson). Braff je povedal: "Med Michaelom in Jenno so velika ljubezen, prijateljstvo in tovarištvo; jasno vam je, da Michael želi z njo preživeti vse življenje. Hkrati pa je obseden s Kim in mislim, da gre prav za to – navigacijo in pogajanje med tema popolnoma različnima občutkoma, ko vstopate v zakon."

Braff je tudi sam režiser, njegov prvi film Stanje zamaknjenosti so občinstvo in kritiki odlično sprejeli. Goldwyna zelo ceni: "Tony prihaja iz sveta gledališča, zato rad vadi z igralci. Spodbujal nas je, naj improviziramo, naj vse poskušamo napraviti na deset različnih načinov. Povedal nam je svoje mnenje in nas vprašal po našem. Tudi sam je igralec, zato ve, da se morajo igralci pri ustvarjanju filma počutiti kot sodelavci, ne pa kot šahovske figure. Tony je pri tem boljši od katerega koli režiserja, s katerim sem doslej sodeloval."

Ko so angažirali Braffa, so morali filmski ustvarjalci izbrati prave igralce, ki bodo prepričljivo odigrali, da so od vekomaj prijatelji, ter igralke za njihove punce in ljubice. Jenna je Michaelovo dolgoletno dekle in bodoča mama njegovega otroka. Za to vlogo sta Rothman in Lucchesi izbrala Jacindo Barrett, s katero sta sodelovala že pri filmu Človeški madež. Goldwyn je povedal: "Vloga Jenne je zelo težka. Jacindo smo izbrali, ker je odlična, odigra lahko emocionalno ranljiv lik, pa tudi prepričljivo besnega ali zabavnega." Jacinda Barrett se spominja: "Bila sam ravno v Kambodži na poročnem potovanju, ko so me poklicali, naj pridem takoj na avdicijo. Scenarij sem prebrala na letalu in pomislila – Bog, to je dobro. To je posebna vloga. Vedela sem, da je prava. Sanje vsakega igralca – množica perspektiv, svetli in dramatični trenutki, romantika in srd, bes in bolečina. Kot igralec se morate spraviti v emocionalno stanje lika. V nekem prizoru Jenna čaka, da se Michael vrne domov – tam sem se morala zlomiti. Kasneje sem se počutila grozno zaradi toliko joka in kričanja, toda morala sem popolnoma verjeti v resničnost situacije. Tu pa je tudi Jenna, hči Blythe Danner in Toma Wilkinsona, ki odlično funkcionirata skupaj. Blythe je utelešenje veselja in občutljivosti, Tom pa je premišljen, prizemljen in poln ljubezni."

Za vlogo Kim so izbrali Rachel Bilson, znano po glavni vlogi v uspešni televizijski nadaljevanki The O.C. Rachel je povedala: "Scenarij mi je bil všeč, res je dober. Všeč pa mi je bila tudi Kim. Res je sladka, zabavna, mlada in brezbrižna, samo dobro se zabava, toda prvič v življenju se ji porajajo novi občutki – le kateri igralec bi si lahko želel več?" Goldwyn je povedal: "Če bi izbrali klasično seks bombo, bi ravnali stereotipno. Rachel Bilson je neverjetno seksi, je čudovita in zelo inteligentna mlada ženska. Michaelovi razdvojenosti med dvema ženskama je dala tehten razlog. Enostavno verjamete vanjo, ker je tako mlada, razburljiva in idealistična, utelešenje bitij iz domišljije, pa ne samo iz seksualne domišljije."

Rachel Bilson dodaja: "Želela sam, da je Kim občinstvu všeč. V bistvu ni nikakršna pokvarjena zapeljivka, Michaela pritegne na popolnoma nedolžen način. Pravzaprav mi je kar podobna. Malce je naivna, ker je še tako mlada, hkrati pa ima prvič zlomljeno srce. Tega si nihče ne želi doživeti še enkrat."

Michaela obkrožajo prijatelji (igrajo jih Casey Affleck, Michael Weston in Eric Christian Olsen) in njihove partnerke (Lauren Lee Smith, Marley Shelton in Cindy Sampson). Affleck igra Chrisa, ki je pravkar dobil dojenčka, čeprav mu zakon poka po šivih. Sam ima enoletnega otroka, zato se je zlahka vživel v vlogo: "Pritegnila me je predvsem zato, ker v filmu ni preproste rešitve. Mi štirje smo se sijajno ujeli. Pa tudi punce – cela skupina. Tony nam je zelo pomagal. Rekel mi je nekaj, kar mi je pomagalo v prizorih prepirov z Lauren – naj se, namesto da igram močna čustva, osredotočim le na tisto, kar si vroče želim povedati drugi osebi. Prepričan sem, da ta nasvet izhaja iz njegovih igralskih izkušenj."

Michael Weston je spet sodeloval z Braffom: "Vedel sem, da bo super igrati njegovega prijatelja, saj sva prijatelja tudi v resničnem življenju. Moj lik, Izzy, mi je bil všeč že pred avdicijo, česar si igralci navadno ne moremo privoščiti, saj smo sicer navadno razočarani. Braff je anti-moški zvezdnik: ni močan, ni miren in tih. Poln je čustev, punca ga je zapustila, joče in mora znova premisliti svoje življenje."

O glasbi

Zach Braff je za svoj film Stanje zamaknjenosti dobil nagrado grammy, zato so ga ustvarjalci Zadnjega poljuba prosili, naj izbere glasbo tudi za ta film. Braff je povedal: "Med snemanjem sem začel sestavljati CD-je za Tonyja – skupaj jih je bilo pet ali šest, z množico pesmi. Med procesom montaže jih je korak za korakom vstavljal, kjer je bilo potrebno." V Braffovi produkciji je nastal soundtrack, ki je eklektična zbirka pesmi od Coldplaya do Imogen Hepapa, od Snow Patrol do Joshua Radina. V filmu slišimo devet pesmi, ki jih je Goldwyn izbral izmed Braffovih predlogov, na soundtracku pa jih je še več.

O igralcih

Zach Braff (Michael) se je med kolegi iz svoje generacije izkazal ne samo kot igralec, temveč tudi kot scenarist in režiser. V svojem scenaristično-režijskem prvencu, filmu Stanje zamaknjenosti, posnetem za pičlih 2,5 milijona dolarjev, je odigral tudi glavno vlogo Andrewa Largemana (poleg njega igrajo Natalie Portman, Peter Sarsgaard, Ian Holm in Method Man). Film je bil premierno prikazan leta 2004 na festivalu Sundance, kjer sta ga studia Fox Searchlight in Miramax odkupila za 5 milijonov dolarjev. Film je osvojil tudi številne nagrade; Braff je bil za scenarij nominiran za prestižno nagrado ameriškega združenja scenaristov WGA, dobil pa je tudi nagrado Independent Spirit za najboljši filmski prvenec (za isto nagrado je bil nominiran tudi v kategoriji najboljšega debitantskega scenarija). Poleg tega je Braff osvojil nagrado za najboljši režijski prvenec, ki jo podeljuje National Board of Review, in nagrado za najobetavnejšega režiserja združenja filmskih kritikov iz Chicaga. Braff je osebno izbral pesmi za soundtrack (na njem so med drugim Simon in Garfunkel, Coldplay in Frou Frou) ter z njim osvojil glasbeno nagrado grammy za najboljšo kompilacijo. Album se je prodal v več kot milijon izvodih. Kot igralec je bil Braff leta 2005 nominiran za nagrado emmy, leta 2005 pa za zlati globus za vlogo zdravnika "J.D." Doriana v humoristični nadaljevanki Scrubs. Igral je v filmih The Broken Hearts Club, Getting to Know You in Umor na Manhattnu (v katerem je igral sina Woodya Allena in Diane Keaton), nedavno je posodil glas enemu od likov v Disneyevem 3D animiranem filmu Mali pišček, kmalu pa ga bomo lahko videli tudi v filmu Fast Track. Braff je v gledališču v New Yorku igral v predstavah Trije kralji in Macbeth. Trenutno se z bratom Adamom ukvarjata z adaptacijo otroške knjige Andrew Henry’s Meadow, ki jo bo Braff tudi produciral.

Jacinda Barrett (Jenna) je s svojo lepoto in nadarjenostjo v relativno kratkem času zablestela na igralskem nebu. Poleg Zadnjega poljuba jo lahko vidimo še v treh filmih v zelo različnih vlogah: v komediji režiserja Todda Phillipsa School for Scoundrels igra predmet poželenja dveh moških – Billya Boba Thorntona in Jona Hederja; v filmski adaptaciji romana The Namesake (avtorica Jhumpa Lahiri je za svoj prvi roman, Interpreter of Maladies, dobila Pulitzerjevo nagrado); in v rimejku filma Poseidon v režiji Wolfganga Petersena. Pred tem je igrala v filmih Ladder 49 (poleg Joaquina Phoenixa in Johna Travolte), Bridget Jones: Na robu pameti in Človeški madež režiserja Roberta Bentona (za vlogo v njem je dobila odlične kritike, Movieline Magazine pa ji je podelil nagrado za najboljšo novo igralko). Jacinda Barrett se je rodila v Brisbaneu v Avstraliji. Igro je študirala na Britanski akademiji dramskih umetnosti v Oxfordu, prve igralske izkušnje pa si je pridobila na televiziji in v grozljivki Campfire Tales Davea Semela.

Casey Affleck (Chris), uspešen in vsestranski igralec, je vse bolj iskan. Kmalu ga bomo lahko videli v filmu režiserja in scenarista Andrewa Dominika Assassination of Jesse James by the Coward Robert Ford, v katerem Casey igra Forda, Brad Pitt pa Jessea Jamesa. Film pripoveduje o Fordovi vse večji navezanosti na Jamesa, potem ko se je pridružil tatinski bandi, in njegovem načrtu, da ubije "najhitrejšega strelca na zahodu". Poleg omenjenega dvojca v filmu igrajo še Sam Rockwell, Sam Shepard in Zooey Deschanel. Casey je pred kratkim zaključil snemanje filma Gone, Baby, Gone, ki temelji na istoimenskem romanu Dennisa Lehanea. Scenarij je po knjigi napisal Ben Affleck, to je hkrati tudi njegov režijski prvenec, govori pa o dveh bostonskih detektivih, ki iščeta ugrabljeno štiriletno deklico. Casey je v Las Vegasu nedavno sodeloval pri filmu Oceanovih trinajst, tretjem delu uspešne serije, v katerem je še enkrat odigral vlogo Virgila Malloya. Casey je tudi uspešen scenarist. Med njegovimi zadnjimi scenariji je bil tisti za animirani film Aardvark Art’s Ark, ki ga bo za Warner Bros tudi produciral. Z Mattom Damonom je že sodeloval – skupaj sta napisala scenarij in igrala v filmu Gerry režiserja Gusa Van Santa. Igral je tudi v filmih Dobri Will Hunting, To Die For, Hamlet (z Ethanom Hawkeom in Julio Stiles), Oceanovih enajst in Oceanovih dvanajst, Lonesome Jim, Soul Survivors, Ameriška pita 1 in 2, Attention Shoppers, Commited, Drowning Mona, Floating, 200 Cigarettes, Desert Blue in Race the Sun. Casey je na West Endu nastopal v produkciji nagrajene drame Kennetha Lonergana This is Our Youth. Poleg njega sta v drami igrala Matt Damon in Summer Phoenix. Na televiziji je igral v miniseriji o družinii Kennedy The Kennedys of Massachusetts in v filmu Lemon Sky.

Rachel Bilson (Kim) je tri sezone stalno igrala v uspešni televizijski nanizanki The O.C. Po gledaliških vlogah (v predstavah Bye Bye Birdie, Once Upon A Mattress in The Crucible) je zapovrstjo igrala v nanizankah That '70s Show, Mad TV, 8 Simple Rules... for Dating My Teenage Daughter in Buffy, The Vampire Slayer. Igrala je tudi v filmu The Wrong Guys.

Michael Weston (Izzy) je poleg Zacha Braffa že igral v filmih Getting to Know You in Stanje zamaknjenosti. Med drugimi njegovimi filmi so Carja Hazzarda (v katerem so poleg Westona igrali tudi Johnny Knoxville, Seann William Scott in Jessica Simpson), The Pleasure of Your Company, neodvisni film Looking for Sunday (režiser je Mark Piznarski), Hart's War, Lucky Numbers, Coyote Ugly, Cherry Falls in Sally. Weston je verjetno najbolj znan po gostujoči vlogi Jakea v hvaljeni nanizanki Pod rušo, med ostalimi njegovimi televizijskimi vlogami pa so še tista v filmu Helter Skelter in v posameznih epizodah v nanizankah Saved, Urgenca, Monk, Frasier in Night Man. Igral je tudi v gledališču.

Blythe Danner (Anna) je igralka, katere kariera traja že več kot trideset let. Pred kratkim je osvojila nagrado emmy za najboljšo stransko vlogo v televizijski nanizanki Huff. V nanizanki Will in Grace smo jo lahko občasno videli v vlogi Willove matere. Poleg Roberta De Nira je igrala v izjemno uspešni komediji Njeni tastari in njenem nadaljevanju Njegovi tastari. Med ostalimi filmi, v katerih je igrala, so še To What Sweet End, The Invisible Circus, Three Days of Rain, The Love Letter, Forces of Nature, The Farmhouse, Dosjeji X, No Looking Back, Charlie, The Proposition, Mad City, The Myth of Fingerprints, Homage, Možje in žene, Princ plime, Alice, Mr. and Mrs. Bridge, Another Woman, Brighton Beach Memoirs, Man, Woman and Child, The Great Santini, Futureworld, Hearts of the West, Lovin’ Molly, 1776 in To Kill a Clown. Odigrala je tudi številne televizijske vloge v raznih filmih in nadaljevankah. Za vlogo v filmu We Were the Mulvaneys je bila nominirana za nagradi emmy in zlati globus, za vlogo v Back When We Were Grownups pa še enkrat za zlati globus. Za debitantsko vlogo v broadwayski predstavi Butterflies Are Free je dobila gledališko nagrado tony. Za isto nagrado je bila nominirana še za vloge v predstavah Betrayal (tudi nominacija za nagrado Drama desk), Tramvaj Poželenje in Follies. Nastopala je tudi v številnih drugih predstavah.

Tom Wilkinson (Stephen), eden najboljših britanskih igralcev, je veteran malih ekranov, velikih platen in odrskih desk. Svetovno slavo mu je prinesla vloga v velikem hitu Do nazga leta 1997, leto kasneje pa še vloga v filmu Zaljubljeni Shakespeare. Veliko pohval in nominacije za številne nagrade je dobil za vlogo žalujočega očeta v filmu In the Bedroom, v katerem je njegovo partnerko igrala Sissy Spacek. Wilkinson je bil za to vlogo med drugim nominiran za oskarja za najboljšo moško vlogo in za nagrado BAFTA. Med številnimi filmi, v katerih je igral, so še Razsodnost in rahločutnost, Smilla’s Sense of Snow, Oscar in Lucinda, Ride with the Devil, Pomembno je imenovati se Earnest, Dekle z bisernim uhanom, Večno sonce brezmadežnega uma, Stage Beauty, Piccadilly Jim, A Good Woman, Batman: Na začetku, Ripley Under Ground, Hudič v Emily Rose in Separate Lies. Med njegovimi novejšimi filmi so Michael Clayton, neodvisni film Dedication in novi film Woodya Allena s Colinom Farrellom in Ewanom McGregorjem. Wilkinson je ustvaril uspešne vloge v številnih gledaliških predstavah, med njegovimi opaznimi televizijskimi nastopi pa so vloga v nagrajeni BBC-jevi nadaljevanki Martin Chuzzlewit in vloga v filmu, posnetem po Shakespearjevi komediji Milo za drago. Za vlogo v drami Piersa Haggarda Cold Enough For Snow je bil Wilkinson nominiran za nagrado BAFTA.

Eric Christian Olsen (Kenny) je pred kratkim zaključil snemanje komedije License to Wed, v kateri poleg njega igrajo Robin Williams, Mandy Moore in John Krasinski. Pred tem je igral v filmu režiserja Jaya Chandrasekhara, prav tako komediji, Beerfest. V filmu Butec in butec 2: Ko je Harry srečal Lloyda je Olsen igral lik Jima Carreyja v mlajših letih. Med ostalimi filmi, v katerih je igral, so še Cellular, Pa ne še en film za mulce, Vroča bejba ter neodvisna Local Boys in Mojave. Na televiziji je Erica mogoče videti v humoristični nanizanki The Loop, gostoval pa je tudi v nanizankah Get Real, 24 in Urgenca.

O ustvarjalcih filma

Režiser Tony Goldwyn je enako uspešen pred in za kamero. Igral je v filmih Duh, Zadnji samuraj in drugih, nato pa je izkušnje uporabil pri režiranju filmov, kakršna sta A Walk on the Moon in Pravi moški, ki so bili uspešni tako na blagajnah kot pri kritikih. Goldwyn je pred kratkim igral tudi v off-Broadway predstavi The Water’s Edge ter v filmih American Gun in Romance and Cigarettes (režija John Turturro). Na televiziji je Goldwyn gostoval v nanizanki Without a Trace ter režiral nekaj epizod hvaljenih nadaljevank Grey's Anatomy in Law & Order. Omeniti velja tudi, da je režiral nekaj epizod revolucionarne serije The L Word, jeseni pa bo režiral nove serije Dexter (za Showtime), Kidnapped (za NBC) in Six Degrees (prav tako za ABC). Goldwyn je kariero začel predvsem kot gledališki igralec z občasnimi "izleti" v Hollywood, kmalu pa je postal tudi zelo iskan filmski igralec.

Paul Haggis (scenarist) je 5. marca 2006 postal prvi človek v zgodovini podelitve oskarjev, ki je napisal scenarij za dva zaporedoma nagrajena filma. Usodna nesreča, ki jo je Haggis tudi režiral in produciral, je leta 2006 (med drugim) osvojila oskarja za najboljši film in najboljši izvirni scenarij, leto dni prej pa je bila Punčka za milijon dolarjev nagrajena s štirimi zlatimi kipci, med drugim tudi za najboljši film in režijo. Le nekaj tednov pred podelitvijo nagrad Akademije je igralska ekipa filma prejela najvišjo nagrado, ki jo podeljuje združenje igralcev SAG, Paul Haggis in Bobby Moresco sta osvojila nagrado združenja scenaristov, nagrado BAFTA in nagrado Critics’ Choice za najboljši izvirni scenarij, film pa je osvojil tudi številna druga priznanja, vključno z veliko nagrado na filmskem festivalu v Deauvillu in nominacijo za zlati globus. Po letih uspešne televizijske kariere se je Paulova filmska kariera začela leta 2000 s scenarijem za Punčko za milijon dolarjev, po katerem je Clint Eastwood leta 2004 posnel film, ki je prinesel več kot 100 milijonov dolarjev. Haggis je z Ronom Powersom napisal scenarij za film Zastave naših očetov, ki ga je prav tako režiral Clint Eastwood. Z znanim igralcem in režiserjem Eastwoodom je Haggis sodeloval tudi pri scenariju za film Pisma z Iwo Jime, bil pa je tudi svetovalec za scenarij zadnjega iz serije filmov o Jamesu Bondu, Casino Royale. Haggis je ustvaril tudi nekaj televizijskih oddaj. Čeprav se nobena izmed njih ni predvajala dolgo, se hvaljena EZ Street še naprej pojavlja na seznamih najboljših nadaljevank; brez nje, menijo mnogi, nikoli ne bi bilo nadaljevanke Sopranovi. Haggis je poleg vsega tega tudi dobitnik številnih priznanj, med drugim dveh oskarjev, po ene nagrade WGA in BAFTA, dveh emmyjev in tako naprej.