Kolosej
Film distribucije Ljubljanski kinematografi

Zadnja večerja

črna komedija
V slovenščini
Na sporedu od: 1.3.2001, Kolosej Ljubljana
1h 34min / 94min
Leto: 2001
Država: Slovenija
Jezik: slovenščina
Scenarij: Vojko Anzeljc
Režija: Vojko Anzeljc
Dva "norčka", Hugo in Tinček, iz norišnice ukradeta kamero in z njo pobegneta. Posneti hočeta film o junaku, ki reši dekle in jo na koncu poljubi. Hugo je snemalec, Tinček pa igra glavnega junaka. Film posnameta tako, da snemata "običajne" ljudi, ne da bi le-ti vedeli, za kaj gre. To ju pripelje do prostitutke Magdalene, ki bi rada naredila samomor. Vse bi se gladko izteklo, če se ne bi vmešal njen zvodnik Žare...

"Film ne traja le 90 minut v kinodvorani. Dober film, še posebno domač, ostane v zavesti ljudi za vedno kot nekaj lepega, kot dogodek, ki označuje neko leto, življenjsko obdobje... Film ustvarja nostalgijo" -- Vojko Anzeljc

O zgodbi

"Zadnja večerja" je film, ki v ospredje postavi majhne junake, ljudi z roba, zavržene in pozabljene, saj svoja življenja živijo neuporabno za družbo. Okolje jih uzre le takrat, ko se pojavijo kot moteč element, pa še takrat se z njimi ukvarjajo le toliko, da jih spravijo nazaj v temo, izolacijo, od koder ne motijo razvajenih pogledov državljanov v tranziciji.

Ustvarjalci so se v filmu lotili prav teh malih brezimnežev s socialnega dna, ki se skozi življenje odzivajo

in prebijajo na njim lasten največkrat zelo direkten način. Kar seveda ne čudi, če se spomnimo, da se je režiser Vojko Anzeljc že v dokumentarno - igrani seriji Odklop ukvarjal z usodami ljudi, ki so podobne usodam junakov filma, in da Matjaž Javšnik slovi po svojih vlogah "marginalcev od nikoder" (v njegovi igralski karieri lahko zasledimo vloge: grobarja, klošarja, odpuljenca, zadetega najstnika, ki se preživlja z ropi v parku, patološkega morilca...) in je že pred leti v enem izmed svojih prvih intervjujev izjavil: "Zanima me svet norcev, lopovov in kurb", torej ravno trikotnik, s katerim so se spopadli avtorji v svoji črni komediji, ki bo gledalce nasmejala in jih na trenutke spravljala v jok že konec februarja 2001.

V filmu, ki je poln emocij, zapletov in nenadnih obratov, naletimo na dva prijetna norčka Tinčka (Matjaž Javšnik) in Huga (Drago Milinović), ki v norišnici zdravniku ukradeta kamero iz ordinacije in uideta z namenom, da bi posnela film o junaku, ki reši dekle in jo na koncu poljubi. Hugo je snemalec, Tinček pa igra glavnega junaka. Ker si stvari predstavljata na zelo enostaven način, uporabita ljudi iz vsakdanjega življenja, ne da bi oni vedeli, za kaj gre. To ju pripelje do prostitutke Magdalene (Aleksandra Balmazović), ki je na dnu življenja in bi rada naredila samomor. Norčka ji brez kakršnihkoli pomislekov ponudita pomoč pri samomoru, v dobri veri, da je ona to dekle, ki jo morata rešiti in na koncu poljubiti. Postavita ji torej pogoj, da ji bosta pomagala, če lahko vse skupaj posnameta. Vse skupaj bi šlo dokaj gladko, če se ne bi pojavil Magdalenin fant Čare (Valter Dragan), ki je hkrati tudi njen zvodnik...

Tako se začne film, ki nam pripoveduje o tem, zakaj je lepo živeti. Čeprav se film od začetka do konca sprehaja na robu življenja in smrti, se nam tudi najbolj tragični trenutki skozi oči dveh norčkov zdijo simpatični in na trenutke celo zabavni. Le norčka sta sposobna videti v prostitutki Magdaleni čisto nepokvarjeno bistvo. Njun pogled na svet, ki je brez predsodkov in zelo iskren, v nas predrami zvedavega otroka in nas iz kina popelje pomirjene in srečne ob spoznanju, kako lepo je življenje v resnici.

Nastajanje filma

V začetku leta 2000 je padla ideja. Scenarist in režiser Vojko Anzeljc se je vprašal:

Kako bi bilo posneti film v tednu dni?

Scenarij mora biti nekaj posebnega in simpatičen do te mere, da ga vsi stoodstotno podprejo. Pri razvijanju ideje pa je ugotovil, da morajo biti vloge pisane za izbrane igralce. Prvi je pristopil k projektu Matjaž Javšnik, za katerega je režiser ugotovil, da bi mu ustrezala vloga Norčka. To bi bil glavni lik.

Sledila je ugotovitev, da bi bilo potrebno prilagoditi scenarij tako, da bi bilo snemanje kar najbolj poenostavljeno. Tako je nastala ideja o dveh norčkih, ki ukradeta kamero in snemata svoj film. Cel film je iz kadrov, ki sta jih posnela onadva. Sekvence so zato posnete iz čudnih nepravilnih kotov, veliko dogajanja se dogaja izven kadra, baterij zmanjka in sledi pavza, ki naredi napetost v zgodbi itd. Nekaj posebnega je tudi to, da norčka doživljata svet na svoj način. To je nek drugačen zorni kot.

Idejno je Vojko Anzeljc izhajal in dokumentarnih izkušenj pri Odklopu in iz Dogme 95. Gre za nekakšen kodeks snemanja filmov, ki je prerasel v močen evropski trend v filmski industriji. Filmi posneti po tej poti so praviloma tehnično nezahtevni, saj ne dovoljujejo uporabe nikakršnih specialnih efektov, narejenih dogodkov, scenografije, dodane glasbe... gre pravzaprav skoraj za dokumentarec.

V naslednji fazi pisanja zgodbe se je porodila ideja o dveh norcih, ki snemata prostitutko, ki je čisto na dnu in dela samomor. To, da norca sodelujeta, ne da bi ji branila narediti samomor, je naredilo v zgodbi poseben naboj.

Do začetka avgusta 2001 je bila napisana prva verzija scenarija. Matjaž Javšnik je preberal scenarij in navdušeno ugotovil, da je zadeva super in da bi dal za to zadevo roko v ogenj. Miha Tozon je sprejel mesto direktorja fotografije. Za tako stvar se je čutil sposobnega predvsem zato, ker je bil glavni snemalec dokumentarno - igrane serije Odklop. Čakala ga je težka naloga: z minimalnimi možnostmi filmskega izražanja povedati čim več. Upali so, da mu uspe zadevo obrniti v svoj prid in bo "manj" postalo "več".

Aleksandra Balmazović je sprejela vlogo prostitutke in nemudoma se je začela potikati po nočnih klubih in se pogovarjati s prostitutkami. Pomagal ji je Jurij Popov s knjigo o prostituciji v Sloveniji "Sence rdečih luči". Iz te knjige je bilo pobranih nekaj motivov za lik prostitutke Magdalene. Jurij Popov je imel nekaj strokovnih pripomb, v osnovi pa se mu je zdel scenarij dober in je takoj navezal stike s prostitutkami iz svoje knjige ter jih povezal z Aleksandro. Vlogo drugega norčka, Huga - snemalca, je sprejel Drago Milinović. Njegove besede so bile: "Film z dvema norcema in prostitutko že ne more biti slab film." Za zvodnika Čareta je bil primeren prav Valter Dragan, ki je scenarij prebral in vprašal, če je to gverila? Matjaž mu je rekel, da je, in Valter je bil takoj za stvar.

Kamorkoli smo se obrnili, vsi so bili za. Zdelo se je, kot da hočeš nočeš ta film mora nastati. Ekipa je določila datum snemanja: deseti oktober. Imeli so samo scenarij in v mesecu in pol so morali pripraviti vse za snemanje. Začele so se eno in pol mesečne priprave. Jani Anzeljc je pristopil kot organizator in direktor filma. Iz njegovega vidika je imel časa "nič". Ostali so mu rekli: "Delaj čudeže!" In jih tudi je.

Potem so prišle na vrsto ekstremne vaje z igralci. Najprej predelava papirnatega scenarija na izgovorljiv tekst za igralce. Nato se je vklopil direktor fotografije in snemalec Miha Tozon, ki je kot norček Hugo sodeloval na vseh vajah. Vaje je snemal z amatersko kamero in posnetke so vsak dan sproti pregledovali. Saj je snemalec pravzaprav nastopal tudi kot igralec. Neprestano je igral, da snema pravzaprav Hugo - amater, vse skupaj pa je moralo na koncu izgledati kot profesionalen izdelek. Dostikrat je oblekel kar Hugov kostum, da bi se bolje vživel. Sledile so vaje, v katerih so se igralci že pravilno gibali glede na kamero, a vse skupaj še ni potekalo na pravih lokacijah. Ko so našli prave lokacije, so cel film posneli že z amatersko kamero. Vsi so vedeli vse. Igralci so bili po mesecu in pol vaj že tako neučakani, da so komaj čakali snemanje.

Porodilo pa se je še eno vprašanje:

Ali bodo gledalci prenesli, da je cel film posnet z roko, s tresočo kamero in je nerazkadriran? Ali bo vse izpadlo popolnoma amatersko in bo negledljivo? Ali bo lahko toliko truda zaman?

Odločili so se za poskusno snemanje s profesionalno digitalno kamero, s katero so nameravali snemati film in vse skupaj projecirati v pravi kinodvorani. Rečeno storjeno. Posneli so tri karakteristične sekvence za film. Po ogledu v kinu je pristopil starejši možakar - kinooperater, ki je videl že na tisoče filmov in navdušen vzkliknil: "To fantje, to je film, to bo mladina rada gledala!" Tudi ostali gledalci v dvorani so bili zadovoljni. Odločili so se, da koncepta ne bodo spreminjali in da bo dejansko cel film pogled skozi Hugovo kamero.

Sledilo je sedem snemalnih dni. Filmska ekipa je bila "našponana". Vsi so vedeli, da bo snemanje naporno in zelo skoncentrirano. Stari filmski mački, ki so pri filmu že trideset let, so jim bili v veliko pomoč. Na začetku so bili skeptični, na koncu pa so priznali, da tako pripravljenih igralcev pri slovenskem filmu še niso videli in da je bilo le tako film moč posneti v sedmih dneh. Res ni bilo lahko. A ekipi je uspelo.

Nemudoma so se lotili montaže. Vedeli so, da sekvence same po sebi funkcionirajo, ampak...

Z montažerjem Janezom Bricljem so sestavili film, ki je bil najprej dolg dve uri in so ga nato skrajšali na uro in pol. Naredili so poskusno projekcijo. Rezultat je bil nad pričakovanji. Celota je dejansko delovala kot film. Poskusna publika je poročala o tem, da so se veliko smejali in tu in tam tudi jokali. To je bil velik uspeh. Filmu so nato "finalizirali" sliko in naredili "sinhro". Končni izdelek je bil pripravljen za ogled predstavnikov Filmskega sklada.

Zvezde so bile filmu naklonjene! Na dan, ko so si končni izdelek ogledali člani Filmskega sklada, ki so določili finančno podporo filma in s tem povečavo na 35 mm film, se je režiserju Vojku Anzeljcu rodil sin Lan. Prav on je tista zvezda, ki je celo ekipo spremljala že na vajah (čeprav še v varnem zavetju maminega trebuha) in ravno v teh dneh s prvimi nasmehi daje zeleno luč za pot v kino in v srca gledalcev.

Poraja se samo še eno in najpomembnejše vprašanje:

Ali bo publika film sprejela za svojega in se ga rada spominjala še čez mnoga leta?

O igralcih

Matjaž Javšnik (Tinček) rojen leta 1969, živi v Ljubljani, končal GILŠ, s sošolcem Dragom Milinovićem sta leta 1994 dobila Severjevo nagrado za igralske dosežke.

Matjaž je napisal že več tekstov za mladino in odrasle. Uspešna je bila monodrama Od boga poslan (200 ponovitev v februarju 2001). Z Valterjem Draganom nastopa v predstavi Sex, Drugs&RockRoll, v pripravi predstava Pitje po Evropi v režiji Valterja Dragana. Sicer pa je igral v več kot 25-ih gledaliških in lutkovnih predstavah.

Nastopil je tudi v nekaterih kratkih filmih:

  • Naprej (r: Boris Petković) - prva nagrada v Sankt Peterburgu in druga nagrada v Ljubljani na mednarodnem filmskem festivalu za kratki film;
  • Kaj bi še rad (r: Boštjan Mašera)- nagrada za najboljše TV delo Portorož 1999;
  • Šifra skrita kamera (r: Miha Čelar);
  • Še dobro (r: Martin Srebotnjak) - nagrada za najboljši študentski film Portorož 1999.

Matjaž je odigral tudi vlogo v celovečernem filmu V leru (r: Janez Burger). Zadnja Večerja pa je prvi celovečerni film, v katerem je odigral glavno vlogo in se uspešno preizkusil tudi kot producent (poleg Vojka Anzeljca) in koscenarist.

Znan je v vlogi Izija iz TV nadaljevanke TV Dober Dan, kjer se je dokazal tudi kot epizodni scenarist. Deloval tudi kot scenarist radijske oddaje VAL 2002 na Radiu Slovenija.

Nagrade:

  • Severjeva nagrada za igralske dosežke;
  • pokal za najboljšega improvizatorja na državnem prvenstvu v gledaliških improvizacijah (1998) s skupino Improvokatorji;
  • pokal za najboljšega moderatorja na državnem prvenstvu v gledaliških improvizacijah.

Drago Milinović (Hugo) se je rodil leta 1968, živi pa v Ribnici. Tudi on je končal GILŠ, s sošolcem Matjažem Javšnikom sta leta 1994 prejela Severjevo nagrado za igralske dosežke. Poznamo ga iz predstav Gledališča Ane Monro, Nasa Kabinet Teatra, Teatra Gromki, Hil Teatra, A"D"B Teatra, DLUM-a ter kot igralca v filmih:

  • večkrat mednarodno nagrajeni film V leru (r: Janez Burger);
  • Zvenenje v glavi (r: Andrej Košak) ter v kratkometražnih filmih:
  • Naprej (r: Boris Petković) - prejemnik večjih nagrad;
  • Rop stoletja (r: Urška Kos);
  • Zjutro (r: Toša Slak);
  • Lesi se vrača (r: Jan Zakonjšek).

Aleksandra Balmazović (Magdalena) se je rodila leta 1976. Čivi v Celju. Deset let se je učila igranja klavirja in na republiškem tekmovanju leta 1989 je dosegla 4. mesto. Pri sprejemnih izpitih na AGRFT-ju ni bila uspešna, zato pa je bila leta 1995 sprejeta na igralsko Akademijo v Beogradu, kjer je tudi že diplomirala.

Njena prva plesna predstava je bila v Plesnem Forumu Celje, sodelovala pa je tudi pri predstavah: Psiha (SMG Ljubljana, r. Vito Taufer), Veronika Deseniška (SLG Celje)... V Beogradu je igrala v gledališču KGPT, sodelovala je na festivalu BITEF in v nekaterih radijskih igrah...

Prvo glavno vlogo je dobila v igri Magic & Loss (v Beogradu), leta 1999 pa se je predstavila v diplomski predstavi Mamu mu ko je prvi počeo. Igrala je v Kamerni Teatar (Sarajevo), v monodrami Pismo diktatoru (BITEF TEATAR, Beograd)...

Valter Dragan (Čare) se je rodil leta 1965. Čivi v Ljubljani. Diplomiral je na AGRFT-ju. Zaposlil se je v SNG Drami Maribor, ki pa jo je po treh letih zapustil in postal svobodnjak. Tako ga je pot zanesla tudi v Italijo, kjer je delal z razvpitim italijanskim režiserjem Maggiellijem. Je dobitnik univerzitetne Prešernove nagrade in nagrade MGM Film Art Fest Grand Prix v Milanu.

Igral je v vrsti slovenskih filmov:

  • Ko zaprem oči (r: Franci Slak);
  • Stereotip (r: Damijan Kozole)...

Poleg vlog v filmu pa je pogosto igral tudi v gledaliških predstavah in televizijskih dramah. Zadnjih 5 let dela v SNG Drami. Gledališka uspešnica, v kateri je nastopil skupaj z Matjažem Javšnikom Sex, Drugs, Rock & Roll je njegov režijski prvenec, ki mu bo v aprilu 2001 sledil nov projekt z Matjažem Javšnikom Pitje po Evropi v SNG Drama Maribor.

Jernej Kuntner (poslovnež v limuzini) se je rodil leta 1970. Čivi v Ljubljani, kjer je leta 1991 zaključil AGRFT. Mejnik njegovega umetniškega iskanja se zgodi na pobudo Borisa Cavazze pri pripravi na film Halgato (r: Andrej Mlakar).

Poznamo ga iz gledaliških predstav: Smrt trgovskega potnika, Iztrohnjeno srce, Norci iz Helma, Pogled z mostu, Dan norosti (r: Branko Djurić Djuro, Špas teater KUD Mengeš), Mož, ki si ne upa, Čurka za punce, Sluga dveh gospodarjev, Krivica boli...

Igral pa je tudi znane TV like: Pravi biznis (Pšemek Kovacs), Šou bo šel (voditelj) ter v TV nadaljevanki TV Dober dan (Franc Merkatori).

V vlogi TV novinarja je igral v celovečernem filmu V petek zvečer, odigral pa je tudi epizodno vlogo v kratkem filmu Lora in njeni moški.

Trenutno se posveča Antičnim kulturnim večerom v Cafe Antico.

O filmskih ustvarjalcih

Režiser scenarist in producent filma je Vojko Anzeljc, ki se je rodil leta 1970. Čivi v Ljubljani, kot režiser pa aktivno deluje že od leta 1990. Začel je z videospoti različnih glasbenih skupin: Čuki (Krokodilčki, Ta vlak, ...), Leteči potepuhi (Bicikl, Pojem blues, Kurja lojtra)...

Je soustanovitelj produkcijske skupine MANGART (poleg Tomaža Grubarja in Saša Kolariča). Skupina je dosegla veliko strokovnih in popularnih nagrad, prav tako rekordno gledanost in odmevnost.

Znan je po TV oddajah: Lahkih nog naokrog (režiser in koscenarist); Odklop, Adrenalina, TV Dober Dan (koavtor, koscenarost in režiser).

Za oddajo Odklop so avtorji dobili Viktorje leta 1997 in 1998. Vojko je tudi avtor TV reklam. Film Zadnja večerja je njegov celovečerni filmski prvenec.

Direktor fotografije je Miha Tozon, rojen leta 1970. Čivi v Škofji Loki, s snemanjem pa se je začel ukvarjati leta 1991. Leto dni je bil dni asistent kamere pri priznanih kamermanih, snemal je na lokalni kabelski TV. Leta 1994 je začel snemati za TV SLO oddaje Poglej me, Planet šport, Lahkih nog naokrog.

Za produkcijsko skupino Mangart je snemal in še snema oddaje Odklop na Kanalu A, Mladoporočenci, Zmenkarije, Stilski izziv, Adrenalina. Posnel več videospotov (Leteči potepuhi, Siddharta, Miran Rudan...), napisal je tudi scenarij in režiral več videospotov. Posnel je že risanko in dokumentarni film... Film Zadnja večerja je njegov prvi celovečerni film v vlogi direktorja fotografije.

Glasba

Film je časovno usklajen z izidom nove plošče Letečih potepuhov, posnet pa je tudi videospot pesmi Kurja lojtra z insetrti iz filma. Avtor nosilne pesmi je Zoran Predin, soavtorja pa Dejan Došlo in Nino De Gleria.

Dejan Došlo je ustanovni član glasbene skupine Leteči potepuhi, ki uspešno delujejo že sedem let. Sodeloval je z mnogimi glasbeniki (Adi Smolar...), skupaj z Ninom De Gleriom delujejo pod imenom Studio Glasbeni arboretum. Naredila sta glasbo v preko 150 TV oddajah (Odklop, Adrenalina, Lahkih nog naokrog...). Sta tudi avtorja glasbe več študentskih filmov, glasbo iz celovečernega filma V leru, katere avtor je Drago Ivanuša, pa sta snemala v svojem studiu...

Nino De Gleria je ustanovni član glasbene skupine Quatebriga. Uglasbil je veliko lutkovnih in gledaliških predstav. Skupaj z violinistko Jeleno Čdrale delujeta v glasbeni skupini Štefbetrifi in v skupini Fake. Posnel je že preko 40 plošč z različnimi izvajalci, trenutno je eden izmed najbolj dejavnih glasbenikov.

Glasbo izvajajo: Dejan Došlo, Nino De Gleria, Jelena Čdrale (v filmu kot ulična skupina).

Ostali sodelavci:

ko-scenaristi: Matjaž Javšnik, Aleksandra Balmazović, Miha Tozon in Jurij Popov

asistent režije: Uroš Tratomir-Šura
asistent kamere: Boštjan Tršek
direktor filma: Jane Anzeljc
snemalec tona: Jože Trtnik-Miško
obdelava zvoka: Julij-100
tajnica režije: Karmen Baša

Igrali so še:

Marica Globočnik-Pehta (babica)
Petra Pelemiš (deklica)
Vladimir Vlaškalić (poštar Lado, Redžepi)
Maša Čidanik (dama na stranišču)
Janez Cankar (prodajalec vrvi)
Damir Leventić (skakalec v vodo, drko)

Film so omogočili

glavni sponzorji: ŠOU MARIBOR, MARAND-NAPREDNA RAČUNALNIŠKA HIŠA, PINUS d.d.
medijski sponzor: POP TV
povečavo filma omogočil: FILMSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE

Komentarji

21.3. 2005 ob 16:26

TA FILM SE PA SPLAČA GLEDAT!

— sebastijan
3.8. 2005 ob 15:03

fuj

— za nič
18.11. 2005 ob 13:50

mogoče mislite da mi ni ime petra ampak to je res film mi je zelo všeč in bilo je zabavno ta film si je vredno pogledati PETRA PELEMIŠ

— petra pelemiš
25.3. 2006 ob 8:25

kr dobr film

— davor
27.7. 2006 ob 22:14

mslm. tale javšnik pa si kr mal preveč upa res da je dobr v štosih ampak svinarije pa ne prenašam

— vesna
1.8. 2006 ob 22:26

Ta film je eden izmed najboljši,Hugo je pa še največji car k je lih iz ribnce ta igralc

— veselasmrketa
25.5. 2007 ob 15:45

Hi, I have been looking to buy a copy of this film for some time and am always unable to find it - can you help me? Thanks, Missy Raterman msy1234@aol.com

— Missy

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.