Vzhod je vzhodno

Komedija Vzhod je vzhodno se norčuje iz tradicionalističnih navad pakistanskih priseljencev in njihovih trdoglavih očetov, ki se nočejo prilagoditi zahodnjaškim pogledom - še več, to prepovedujejo celo svojim potomcem. Takšen je George Khan - poročen z Angležinjo - do svojih številnih sestra in sinov. Enemu se je že odrekel, ker ni pristal v poroko z določeno mu pakistansko nevesto, podobna usoda pa čaka tudi druge...

"Imel sem močan občutek, da govori o šestdesetih, čeprav se dogaja leta 1971. Skupnost, ki jo prikazuje, sledi novim idejam počasi, njihovo življenje je dokaj staromodno. Ker gre za film o nekem obdobju, sem lahko pristopil bolj sproščeno, da sem se s problemi, ki so pravzaprav sodobi, ukvarjal s spretnostjo čarovnipkega trika. Ni potrebe, da se z njimi sporprimeš ali polemiziraš, pustiš lahko, da gledalci sami ugotovijo, da se te stvari še danes dogajajo." -- Damien O"Donnel

"Vzhod je vzhodno je najbolj zabaven film o nasiljub v družini, kar jih je bilo kdajkoli narejenih. Igra in sedaj film sta bila v Angliji veliki uspešnici in ni težko ugotoviti zakaj. Je ljubeč in zabaven izraz spoštovanja polpakistanski družini, ki se skuša ohraniti v vedno bolj kompleksnem in večkulturnem svetu" -- Joseph Farnsworth

O vsebini na kratko

Za sedmerico otrok Georga Khana - ponosnega Pakistanca in lastnika majhne restavracije s hitro hrano, je življenje en sam velik kompromis. Frklja Mina raje igra nogomet, kot pa nosi sari, hipi Saleem se pretvarja, da študira strojništvo, a v resnici obiskuje umetniško šolo, lomilec src Tariq ima ugled lokalnega Casanove in mali Sajid ni še niti obrezan. Za Georga Khana ("Džingiskana za svoje otroke"), je življenje mučna borba, v kateri mora svojo družino uokviriti v tradicionalne pakistanske vrednote. Toda, to so sedemdeseta, v Salfordu. Njegova žena Ella, ki je rojena v Lancashireu, in njegovi otroci imajo lastne ideje.

Z že eno dogovorjeno poroko, ki pa se je končala s katastrofo - najstarejši sin Nazir je pobegnil izpred oltarja in postal milijonar v sosednjem mestu - George kuje načrt, da bo pripeljal druga dva sina nazaj na pravo pot, tako, da ju bo poročil z hčerkama gospoda Šaha, mesarja in ponosnega lastnika razkošne hiše v Bradfordu. Vzhod je vzhodno je večinoma vesela, včasih tudi žalostna zgodba o tem, kaj se dogaja, ko se dve kulturi srečata v krogu ene družine, zaradi česar vsak dan izbruhne anarhija. Ko začnejo otroci nasprotovati očetovi tiraniji, je Ella prisiljena izbirati med ljubeznijo do moža in pravico svojih otrok, da gredo po lastni poti.

Daljše

Leto 1971. Na terasasti ulici v Salfordu poteka procesija. Med belimi obrazi, ki nosijo ikono Device Marije je tudi šest azijskih otrok - Abdul (Raji James), Tariq ( Jimi Mistry), Saleem (Chris Bisson), Meenah (Archie Panjabi), Maneer (Emil Marva) in Sajid (Jordan Toutledge) - ki so edini Pakistanci v Salfordu. Njihova mati, Ella (Linda Basset), je rojena in je odraščala v Lancashireu, opozori otroke, da se bo njihov oče kmalu vrnil iz džamije in bo zelo jezen, če bo videl, da so se njegovi otroci pridružili krščanski procesiji.

Nastopi dan poroke najstarejšega Kanovega sina Nazira (Ian Aspinall). Celotna družina je zbrana v svojih najboljših oblačilih, celo razposajena Mina nosi sari. Gostje so od glave do peta odeti v papagajevske barve. Medtem ko si ženin in nevesta počasi odstranjujeta svoje poročne pajčolane, da bi si prvič zazrla v obraz, vlada popolna tišina. Ko Nazir zagleda nevesto, panično odtrga svoj pajčolan in pobegne. S tem zelo osramoti svojo družino, in kar se tiče Georga, je njegov najstarejši sin zanj mrtev.

Šest mesecev kasneje se stvari vrnejo v vsakdanje tirnice; v njihovem lokalčku Ella in teta Annie (Lesley Nicol) kadita in klepetata, medtem ko George na radiu zavzeto posluša poročila o indijsko - pakistanski vojni. Ello bolj kot vojna skrbi, ker bi moral pripraviti ribe, a on ji odgovarja z večno grošnjo, da bo pripeljal svojo pakistansko ženo, prvo gospo Khan, v Anglijo.

V džamiji Khanovi otroci, v jeansu in majicah so edini, ki niso oblečeni v tradicionalno nošnjo, umirajo od dolgčasa medtem ko Mullah (Kallem Janjua) prebira Koran. Po končanem predavanju mlajši dečki tekmujejo kdo bo višje polulal zid. Eden od njih se zagleda v Sajidovo mednožje in odkrije razliko - kožico na koncu penisa. "Ti nisi iz dobre pakistanske družine," objavi.

George je ves prestrašen zaradi dejstva, da Sajid še vedno ni obrezan. Ella zaigra presenečenje. George poskuša pridobiti prestrašenega Sajida tako, da mu za njegovo kožico ponudi povsem novo ročno uro.

George se obrne na Mullaha za nasvet, kaj naj naredi s svojimi svojeglavimi otroci. Mullah verjame, da bodo Georgovi sinovi problem vse dotlej, dokler s poroko ne vstopijo v pakistansko skupnost. Njegov prijatelj, ki živi v Bradfordu, ima dve, za poroko godni hčeri. Ne glede na zadnji nesrečni poskus, George pristane na dogovorjeni poroki za svoja druga dva najstarejša sinova.

Kanovi prispejo v Bradford. Na vhodu v mesto gredo mimo znaka na katerem piše "Dobrodošli v Bradistan". Ulični napisi so v jeziku Urdu, žene nosijo šale in feredže; George je pravkar vstopil v raj sredi severne Anglije. V Abdul Karimovi (Albert Moses) trgovini, gospod Shah (Madhav Sharman), oče bodočih nevest, pride, da bi se dogovorili glede porok.

George se znebi svojih otrok. G. Shan mu poda okvir s fotografijami bodočih nevest. Čeprav s fotografij zreta zmedena obraza, razširjenih oči izza zakrivljenih očal in gnilimi zobmi zob, George skozi kisli nasmeh izdihne "Prekrasno".

Ko Tarik izve, kaj ju čaka, pobesni in razbije ročne ure, ki jima ju je oče namenil za poročno darilo. Sledi prepir, pri katerem postane George nasilen. V tem trenutku izbruhnejo iz Elli vse dolgo zadrževane frustracije: "Vsak dan se pretegnem, medtem ko delam v tvojem prekletem lokalu in dala sem ti sedmero otrok. Ne bom mirno gledala, kako jih boš enega za drugim zlomil s svojo svinjsko ignoranco". George jo udari in vrže preko sobe.

Tarik pobegne k Naziru v Eccles misleč, da ga bo brat sprejel k sebi. Ko spozna, da je njegov brat homoseksualec, si premisli. Nazirov prijatelj g. Francois (Thierry Harcourt) jih v svojem Rolls Royceu odpelje nazaj v Salford. Nazir nima hrabrosti, da bi stopil pred očeta in izgine takoj, ko se George pojavi na ulici.

Tarik poskuša prepričati očeta, da ima pravico sam svobodno izbirati, s kom se bo poročil. George vztraja pri svojem, da želi samo naučiti svoje otroke, kako se pravilno živi. Tarik mu jezen zakriči nazaj. "Oženil se bom s Pakistanko… Potem pa se bom poročil še z Angležinjo. Prav tako kot moj oče!"

Šahovi prispejo v Sallford v svoji novi limuzini. Gospa Shah (Leena Dhigra) in njene dve hčeri, oblečene v dragocene tradicionalne pakistanske obleke papagajevih barv in g. Shah v neokusni obleki in okičen z zlatom. Kanovi otroci buljijo v grdi Šahovi hčeri. Gospe Khna je neugodno, misli si, kako so Kanovi pod njenim nivojem. V tem trenutku se pojavi Saleem s svojim kipom, ki ga je izdelal na umetniški šoli. Gre za repliko vagine v naravni velikosti, z vsemi podrobnostmi, vključno z dlačicami. Ko jo vidi Ella, jo z grozo pograbi, vendar jo Saleem prehiti. Medtem ko se lovita po hiši, se odprejo vrata dnevne sobe in vagina pristane v krilu gospe Shah. "Nikoli ne bom dovolila, da se moji dve hčeri poročita v takšno družino podivjanih mešancev," ogorčena zakriči.

George se zlomi, ko mu Ella pove, da lahko odide, če ne more sprejeti svoje družine takšne, kot je. On v resnici odide.

Geogre sam sedi v lokalčku. Vstopi Ella in George jo pogleda s solzami v očeh. "Bi želel skodelico čaja?" ga vpraša.

Produkcija

"Če bi želel povzeti temo filma, mesto, kjer mu bije srce, bi rekla, da je to oda toleranci - da je največje darilo, ki ga lahko daste otroku svoboda, da je lahko drugačen od vas." - Leslee Udwin, producentka

Vzhod je vzhodno je prvič ugledal luč kot predstava Ayuba Khana Dina, v produkciji Royal Court Theatre. Producentka Leslee Udwin je pridobila pravice leta 1997 in se takoj lotila dela z Ayubom. Ayub je imel zelo jasno vizijo, kako naj bi film izgledal: v tradiciji "grenko sladkih" severnjaških filmov šestdesetih. "Čeprav je osnova predstava, sem začel s slikami in ne z dialogi, uporabljal sem jih kot opeke - družina skupaj, Bradford, rdeče tlakovane ulice."

"Omejitve so v gledališču velike, omejeni ste s številom igralcev, lokacijo. V trenutku, ko so te spone umaknjene, lahko poletite. Bili smo zelo energični in avanturistični pri izbiri lokacij snemanja. Tapiserijo smo obogatili z dodajanjem likov kot so Stella, Peggy in gospod Moorhoushe, vsi liki so povsem zaokroženi in ne simbolični." nadaljuje Lesleee. Čeprav je scenarij razvil BBC, niso bili zmožni v celoti pokriti produkcijo, tako je Film Four pokril celoten proračun.

Režiserja Damiena O"Donnella so povabili k sodelovanju, ker jih je navdušil njegov smisel za humor v kratkem filmu ("35 Aside"), ki ga je režiral za neko tekmovanje režiserjev. O"Donnel je takoj zaposlil muslimanskega svetovalca, da bi ostali do konca avtentični.

"Glavno področje, na katerega sem dal zelo močan kreativni poudarek, je bila struktura in vizualizacija. Čutil sem, da gre za šestdeseta, čeprav je film postavljen v sedemdeseta. Družba, v katero je postavljen, ni ravno vrelišče novih idej, njihov način življenja je zelo staromoden. Ker gre za določeno časovno obdobje, si lahko privoščite več zabave in se na lahkotnejši način lotevate tem, ki so v resnici zelo sodobne. Ni vam potrebno polemizirati, dovolj je, da dovolite ljudem, da spoznajo, kako se takšne stvari dogajajo tudi danes."

Med pripravami za film se je zelo dolgo iskalo lokacije za snemanje; Salford ni več izgledal tako kot nekoč, potrebovali so ulice, ki sestavljajo obliko črke H, da bi imela kamera dovolj prostora za gibanje. Končno so našli pravo lokacijo v Manchesteru, kjer so posneli vse zunanje scene. "Ljudje so bili zelo potrpežljivi in topli; za dva tedna smo jih zaprli v njihove domove!"

Pri izbiri igralcev so se najprej lotili otroških vlog. Kriteriji za izbor so seveda vključevali anglopakistance, z Manchesterskim naglasom,.. Na avdiciji so se srečali s 400 otroki, toda ko je vstopil v sobo Jordan Routledge, se je režiserju in producentom resnično nasmehnila sreča. Leslee nadaljuje s pripovedovanjem: "Jimi, Chris, Ian, Emil, Raji in Archie so bili vsi izvrstni. Najbolj zanimivo je to, da resnično izgledajo kot družina in to je pravi dosežek če vemo, kako majhen je bil krog igralcev, med katerimi smo lahko izbirali." Izbira igralcev za Ello in Georga je bila enostavna. Linda Bassett je igrala že v predstavi, zato je bila edini in hkrati najboljši izbor. "Om Puri je karizmatičen, seksi, simpatičen, eden od naboljših igralcev v tem prostoru - imel je vse pomembne značilnosti za Georga. V vitalni del filma prinaša toplino, saj ga publika ne more samo sovražiti, reakcija nanj je veliko bolj kompleksna, in on to omogoča. Tako zelo mu je bil všeč scenarij, da je odstopil od snemanja drugega filma zaradi njega."

Za Leslee, Ayuba in Damiena je bilo delo na tem filmu pospešeni proces učenja, naporna, vendar tudi resnično bogata izkušnja.

Igralci

Om Puri

Kot igralec se je šolal še v rodni Indiji in sedaj že več kot dve desetletji kontinuirano dela in ima za seboj preko 30 filmov. Je igralec mednarodnega slovesa. Igral je v visoko proračunskih filmih Ghost and the Darkness, The Wolf, City of Joy, njegov igralski opus pa dopolnjujejo številni britanski in indijski filmi. Sam rad poudari, da uživa v različnih izkušnjah, ki mu jih prinašajo, v Indiji na primer mora biti ekipa zaradi majhnih proračunov zelo inovativna.

Linda Bassett

Linda je nastopala v vlogi Elle Khan že na originalni postavitvi produkcije Vzhod je vzhodno v gledališču, tako da je močno vezana na sam lik.

Njen igralski opus vključuje filme kot so Oskar and Lucinde, Alive and Kicking, Leave to Remain. Na televiziji je nastopila v številnih serijah in televizijskih filmih. Prav tako je nastopala v gledališču Royal Scot Theatre in National Theatre.

Jimi Mistry

Vzhod je vzhodno je njegov drugi igrani film. Leta 1996 je nastopil v Hamletu, ki ga je režiral Kenneth Brannagh. Na britanski televiziji je igral v nekoliko filmih, trenutno pa nastopa v BBC soapoperi "Eastenders".

Režiser

Archie Panjabi

Nadarjeni mladi režiser, katerega film "35 Aside" je dobitnik preko tridesetih nagrad po vsem svetu, vključno z The Talent, BBC New Director Prize 1998, London Film Festival 1996, Best Short Film, Audince Vote Best Short Film, Quebec Film Festival 1996, Geneva International Film Festival 1996, Sydney international Film Festival 1996 itd.

Nagrade

• British Academy Awards 2000: dobitnik nagrade za najboljši britanski film, dobitnik 7 nominacij za nagrade BAFTA

Film je prikazan na 11. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu v sekciji PERSPEKTIVE.