Varuh meje

Najbolj inovatiten evropski film - Berlin 2002,
vesna za režijo in vesna za najboljšo igralko - Portorož 2002,
Stopova nagrada za najbolj obetavno igralko - Portorož 2002

Kratki sinopsis

Spust s kanuji po reki Kolpi se za tri slovenska dekleta spremeni v srhljivo potovanje v neznano, ko odkrijejo, da tamkajšnji gozdovi skrivajo ne samo mejo med Slovenijo in Hrvaško, pač pa tudi mejo med dovoljenim in prepovedanim - in da je samozvani varuh meje tisti, ki postavlja ločnice...

Sinopsis

Tri študentke, Alja, Žana in Simona, se odločijo, da bodo med poletnimi počitnicami odšle na spust po mejni reki Kolpi, ki ločuje Slovenijo in Hrvaško. Dekleta ne vedo, da jih skrivaj opazuje varuh meje, konservativni lokalni politik, samozvani zagovornik tradicionalnih slovenskih vrednot, ki je "prestopnike" pripravljen tudi ubiti.

Medtem ko dekleta prodirajo čedalje globlje v srhljive gozdove, se začnejo krhati tudi odnosi med njimi. Ali obstaja med Aljo in Žano več kot prijateljstvo? Ali Simona goji skrivna čustva do varuha in simpatizira z njegovimi prepričanji?

Dekleta se morajo odločiti, ali je vredno prestopati meje in kje se sploh končajo dejanske in začnejo namišljene meje.

Režiserkina izjava

Varuh meje je nekaj čudnega. Je cineastična glasbeno vizualna pravljica o ljubezni in politiki.

O ženskah in o moških. O meji. Filmska zgodba ima avtobiografske prvine. Vendar le do neke meje. Rojevanje filma je trajalo šest let.

Biografije avtorske ekipe:

Maja Weiss - režiserka

Režiserka Maja Weiss se je s svojimi dokumentarci in kratkimi igranimi filmi izkazala tako doma kot v tujini. Od leta 1991, ko v Portorožu poteka slovenski filmski festival, je na njemu zmagala že petkrat. Najprej leta 1991 s kratkim igranim filmom "Balkanski revolveraši", leta 1992 z dokumentarnim filmom "Fant pobratim smrti", leta 1998 s kratkim igranim filmom "Adrian" in leta 1999 z dokumentarnim filmom "Cesta bratstva in enotnosti", ki se je med drugim uvrstil tudi med tri uradne nominirance za nagrado Silver Wolf na svetovno najpomembnejšem festivalu dokumentarnega filma v Amsterdamu in leta 2000 skupaj s Tomom Križnarjem z dokumentarcem "Nuba - Čisti ljudje".. Kratki igrani film "Adrian" je poleg domače nagrade "pobral" tudi tri mednarodne nagrade na festivalih v Chicagu, Creteilu in Sarajevu, skupno pa se je udeležil že 40 mednarodnih festivalov. "Adrian" je tudi komercialno najuspešnejši slovenski kratki film saj ga je odkupilo že kar nekaj evropskih televizijskih postaj. "Varuh meje" je njen prvi celovečerni igrani film in prvi slovenski celovečerni igrani film, ki ga je podpisala ženska režiserka.

Brock Norman Brock - scenarist

Z ženo in sinom živi med Londonom in Irsko. Scenarist Maje Weiss in Bruce La Brucea. Sodeloval je z režiserji kot so Lou Ye, Jessica Hausner, Ben Hopkins in Robert Altman. Njegova igra "Here is Monster" je bila uprizorjena v Stary Theater v Krakowu, v Staatteatre v Kasslu, kot tudi v Londonu, Chicagu in za BBC. Je tudi urednik in pisec revije The Erotic Review

Zoran Hočevar - scenarist

Rojen 1944 v Metliki. Študiral na likovni akademiji v Beogradu in Ljubljani. Njegova slikarska dela so bila na ogled na mednarodnih razstavah v Budimpešti, Beogradu, ...Do leta je 1990 je ustvarjal na slikarskem platnu in napisal svoje prvo dramsko delo "Potepuhi", ki ga je uprizorilo eksperimentalno gledališče Glej. Po letu 1990 se je popolnoma posvetil le pisanju: od takrat je napisal večje število novel in romanov, med katerimi velja posebej omeniti roman "Šolen z brega" za katerega je leta 1998 prejel nagrado Kresnik za najboljši slovenski roman. Med drugim je avtor treh gledaliških iger in dveh televizijskih scenarijev, katera so bila deležna dobrih kritik tako pri občinstvu kot pri kritikih

leta 2001 je prejel Grumovo nagrado za dramsko besedilo, tragedijo "'M te ubu"

Bojan Kastelic - direktor fotografije

Diplomiral na znameniti praški univerzi FAMU. Že dvanajst let zaposlen na TV Slovenija, kjer je posnel na tisoče in tisoče kadrov za najrazličnejše filme, oddaje in serije. Za film Adrian je prejel Kodakovo nagrado. Z Majo sta posnela že več filmov, recimo "Volte mene, ja vas mam rad", "Fant pobratim smrti". Direktor fotografije pri nadaljevanki Prešeren.

Peter Braatz - montažer / koproducent /oblikovalec zvoka

Rojen 1959 v Solingenu (Nemčija). Leta 1988 je diplomiral iz filmske režije na DFFB v Berlinu. Deluje tudi pod imenom Harry Rag; Med leti 1977-94 je deloval kot tekstopisec in pevec enega prvih nemških punk zasedb S.Y.H.P., izdali so deset plošč. Je avtor več kot 80 filmov različnih dolžin in formatov. Leta 1990 je prejel nagrado za najboljšega mladega nemškega dokumentarista s filmom "DDR - Ohne Titel". Sodeloval je pri snemanju "Modrega žameta" Davida Lyncha in režiral drugo ekipo pri filmu "Nebo nad Berlinom" Wima Wendersa. Od leta 1988 dela kot svobodni umetnik in producent pri Taris Filmu. Je avtor trenutno najuspešnejšega kratkega slovenskega filma "Steklarski blues". Živi v Ljubljani.

Hanna Preuss - oblikovalka zvoka

Oblikovalka zvoka pri celovečernih filmih "Jebiga", "Outsider", "Ekspres, Ekspres". Nagrada za najboljši zvok na 1. festivalu slovenskega filma v Portorožu (Ekspres, Ekspres)

Snemalka in oblikovalka zvoka pri številnih filmih iz bivše Jugoslavije za katere je prejela veliko domačih in mednarodnih nagrad

Stewart Dunlop - skladatelj

Rojen leta 1955 v Glasgowu od koder je leta 1960 emigriral v Avstralijo. Trenutno živi v Berlinu. Avtor glasbe večih dokumentarnih in kratkih filmov. Med drugim je kot skladatelj sodeloval pri filmih Petra Braatza "DDR Ohne Titel", "Trans" in skupaj z Majo Weiss pri "Fotofilm 2001". Glasba za film "Varuh meje" je prvo sodelovanje pri celovečernem igranem filmu. Leta 1987 je ustanovil avstralski eksperimentalni duet "Frill Neck", ki od takrat redno in uspešno nastopa po Evropi.

Pepi Sekulič - scenograf

Diplomiral iz tech art-a, vizualna interpretacija na Wimbledon School of Arts v Londonu leta 1991, nato specializacija iz scenografije. Scenografija kratkih filmov "Lojze se je zbudil tako kot ponavadi" in "Povodni mož", TV filma "Spleti" in igranega dokumentarca "Ita Rina". Scenografija dolgometražnih filmov "Outsider", "Stereotype", "Ljubljana" in "Zvenenje v glavi".

Zvonka Makuc - kostumografka

Rojena v Ljubljani, kjer je končala SŠOF, oddelek moda. Dobitnica nagrade za najboljšo kostumografinjo v filmu "Veter v mreži" na tednu domačega filma v Celju. Kostumografija TV nadaljevank "Dosje J.K.", "Kriminalne zgodbe", "Teater Paradižnik", "Pravi biznis", "Posel je posel"... Kostumografija TV filmov "Vaški učitelj", "Striptih", "Pet majskih dni",... Kostumografija celovečernih filmov "Sreča na vrvici", "Maja in vesoljček", "Ječarji", "Veter v mreži", "Zrakoplov", "Nepopisan list", Nikogaršnja zemlja". Je kostumografka s statusom svobodne umetnice.

Ida Weiss - producentka

Rojena 1974. Med leti 1994 - 97 je delala za različne produkcije na TV Slovenija in neodvisne producente. Direktorica kratkega filma "Adrian" in celovečernega filma "Slepa pega" (v postprodukciji). Med leti 1998 - 2000 koordinatorka za filmske festivale na Filmskem skladu RS. Producentka kratkega filma "Steklarski blues" (režija Peter Braatz), celovečernega dokumentarnega filma "Cesta Bratstva in enotnosti" in "Nuba - čisti ljudje". Trenutno dela kot producentka na projektih Bela filma in v Igranem uredništvu TV Slovenija.

Biografije glavnih igralcev:

Iva Krajnc - Simona

Rojena 10.11.1978 v Ljubljani. Prvo srečanje z dramsko igro pri 14-ich, ko začne sodelovati v predstavah "Teatra 3" s Ptuja. Sodelovala je pri projektu "Spogljedljivost" režiserja Jožeta Lapajneta in pri predstavi "Triko" režiserja Matjaža Latina. Zaposlena je v MGL, kjer trenutno igra v predstavi "Kar hočete" v režiji Slobodana Unkovskega in v predstavi "Lepa Vida" v režiji Mileta Koruna. Leta 2000 prejme Severjevo nagrado za vlogo Jimene v Cornellovem "Cidu" (AGRFT; 6.semester) in leta 2001 na festivalu v Reki mednarodno nagrado za vlogo Olge v igri "Ognjeni obraz" režiserja Sama Strelca.V vlogi Simone se je prvič preizkusila na velikem platnu.

Pia Zemljič - Žana

Rojena 6.4.1975 v Slovenj Gradcu. Še pred sprejemom na AGRFTV vloge v številnih predstavah. Prve profesionalne izkušnje v predstavah "Trainspotting" (Mala drama), "Hamlet" (PDG Nova Gorica), Don Kihot" (SNG Maribor), "Shopping in fucking (SNG Maribor). Nekaj vlog v študentskih kratkih filmih in manjše vloge v celovečernih filmih in TV serijah. Leta 2001 prejme študentsko Prešernovo nagrado.Trenutno nastopa v predstavi "Drakula" režiserja Aleksandra Popovskega v SNG Maribor. Je absolventka angleščine na FF-ja in absolventka AGRFTV-ja. Žana je njena prva večja vloga v celovečernem filmu.

Tanja Potočnik - Alja

Rojena 1.5.1977 v Ljubljani. Končala Ekonomsko šolo v Kamniku, kjer je pri 15-ih prvič stopila na odrske deske, nato Improliga in prestave s KD Pridenjmožic. Leta 1997 prejme Severjevo nagrado za vlogo Jollya Jokerja v delu Borisa A.. Novak. V nadaljevanki o dr. Francetu Prešernu je imela epizodno vlogo. Trenutno študira v prvem letniku dramske igre na AGRFT-ju. Alja je njena prva večja filmska vloga.

Jonas Žnidaršič - Varuh meje

Najpopularnejši TV gostitelj v Sloveniji. Rojen 30.1.1962 v Novem mestu. Srednjo šolo končal v Ljubljani, nato leto dni matematike. Diplomiral iz dramske igre in gledališke režije na AGRFTV leta 1989. Eden izmed ustanoviteljev gledališča Scipion Nasice v okviru NSK-ja 1984. Dobitnik Borštnikove nagrade za vlogo v igri "Pod Prešernovo glavo". Osem let špiker na Radiu Študent, voditelj oddaj "Videošpon" (TVS) v letih 1991 - 1997; "Brez zapor" (POP TV) v letih 1998 - 2000; "Lepo je biti milijonar" (POP TV) od marca 2000 naprej. Stranske vloge v filmih "Do konca in naprej", "Ječarji" in "Gipsy Eyes".

"Varuh meje" v Panorami berlinskega filmskega festivala 2002

Poslanstvo Panorame je odkrivanje nečesa novega, navdihujočega in še neuveljavljenega v svetu sodobne filmske umetnosti. Temelji na avtorskemu filmu neodvisne kinematografije in je poleg Tekmovalne sekcije najbolj prepoznaven znak Berlinskega filmskega festivala.

Panorama, ki jo letos preveva duh in ideali 70-ih ter z njimi povezan pragmatizem, hedonizem in razblinjene iluzije, je med 1600 prijavljenimi filmi izbrala in uvrstila v svoj glavni program celovečerni igrani film Maje Weiss "Varuh meje".

Med izbranimi 21 filmi so tudi filmi zvenečih imen režiserjev kot so Tony Gatlif, Lynne Stopkewich, Mika Kaurismäki, John Malkovich ...

Svetovna premiera "Varuha meje", ki je nastal v produkciji Bela filma, se bo zgodila na valentinovo, 14.02.2002, v kinu CineStar 3 na Potsdamer Platz.

Poleg režiserke Maje Weiss se bodo svetovne premiere udeležile tudi vse tri glavne protagonistke filma Iva Krajnc, Pia Zemljič in Tanja Potočnik ter producentka Ida Weiss, koproducent Peter Braatz, skladatelj Stewart Dunlop in scenarist Brock Norman Brock.

V okviru uradnega programa Panorame se bo "Varuh meje" potegoval za večje število nagrad.

Več o Panorami na http://www.berlinale.de

Varuh meje Maje Weiss iz Berlinala z nagrado LVT - Manfred Salzgeber, ki si jo deli s filmom Head Käed / Good Hands Peetera Simmsa

Nagrada, ki je posvečena nekdanjemu dolgoletnemu direktorju Panorame, Manfredu Salzgeberju, neumornemu iskalcu novega in kreativnega, je bila letos podeljena tretjič. Za to nagrado se potegujejo celovečerni filmi prikazani v Tekmovalnem programu in Panorami. Nagrada v vrednosti 25,000 EUR je vsekakor ena izmed najbogatejših na Berlinalu. Nagrado podeljuje francosko podjetje LVT v obliki postprodukcijskih uslug, ki naj bi nagrajenima filmoma pomagala pri distribuciji in promociji izven matične države.

Trije člani žirije so se za VARUHA MEJE Maje Weiss odločili, ker obravnava pomembna in žgoča vprašanja današnjega časa. Tri dekleta, ki se odpravijo na prvi pogled nedolžen spust s kanuji po mejni reki Kolpi, se na potovanju soočijo z vrsto srhljivih dogodkov, ki jih napolnijo z grozo, a tudi razsvetlijo. Spust jih pripravi do tega, da tudi v sebi prestopajo, raziskujejo meje tujega in še neraziskanega.

Film se dotika vprašanja ženske osvoboditve, konflikta med podeželjem in mestom in rasti nacionalizma. Žirijo je vsekakor najbolj osvojila in pritegnila režiserkina sposobnost ustvariti ozračje očitnega strahu, za katerega grožnjo nismo prepričani ali je dejanska ali namišljena.

Člani žirije:
Beate Jensen
Kurt Kupferschmid
Sandra Schulberg

"Varuh meje" na 24. mednarodnem festivalu ženskega filma v Créteilu

Letošnje leto bo že štiriindvajsetič zapovrstjo festival posvečen ženskemu filmu v Créteilu, v jugovzhodnem delu Pariza. Organizator festivala, katerega direktor je Didier Fusilier, je AFIFFa.

Eden izmed najstarejših filmskih festivalov, rojen leta 1978 zaradi nuje predstaviti ženski film, ker je bil le ta očitno zapostavljen tako na festivalih kot v kinematografih. Za cilj si je zadal predstaviti ženski film v kontekstu mednarodnega dogodka čim širšemu občinstvu, zasnovati filmski market za profesionalne distributerje tako v Franciji kot tudi preko njenih meja...

Vsekakor je tekom štiriindvajsetih let festival postal kulturni dogodek, ki je proslavil marsikatero ime ženske režiserke ( Margarethe von Trotta, Marleene Gorris, Larisa Sadilova, Lizie Borden, ...) ter tako upravičil svoje poslanstvo promocije avdiovizuelnih kreacije nastalih pod žensko roko.

Svojo francosko premiero bo "Varuh meje", ki je nastal v produkciji Bela filma, doživel v Tekmovalnem programu festivala, v soboto, 16.3.2002 ob 13.00, v Maison des Arts. Predvajan bo še v 19.3. ob 19.00 in 21.3. ob 17.00 ravno tako v veliki dvorani Maison des Arts.

Francoske premiere "Varuha meje" se bo udeležila režiserka Maja Weiss.

Netekmovalni program bo predstavil filme in režiserke iz Latinske Amerike.

V posebnem programu Autoportret igralke pa bo letos pripadala čast Nathalie Baye, glavni igralki v filmih Truffaut-ja, Godard-ja, Tavernier-ja... Pred tem so to čast imele Catherine Deneuve, Charlotte Rampling, Jeanne Moreau, Irene Papas, Maria Schneider...

V okviru Tekmovalnega programa, sekcija celovečerni filmi, se bo "Varuh meje" skupaj z elitno izbranimi devetimi filmi iz celega sveta potegoval za prestižno nagrado žirije "Graine de cinéphage", nagrado gledalcev...

Na istem festivalu je leta 1999 v Tekmovalnem programu, sekcija kratki film, film Maje Weiss "Adrian" prejel nagrado žirije "Prix Canal +" za najboljši kratki film.

Več o festivalu na http://www.filmsdefemmes.com

Mnenja o Varuhu meje

"Varuh meje ni (zgolj) prvi slovenski igrani celovečerni film, ki ga je zrežirala ženska; ni vešče nanizana serija prečudovitih posnetkov, kjer se lepota slovenske krajine kosa z brhkostjo mladenk, ki po njej potujejo; ni pogumen in angažiran spopad z nevarnimi nacionalnimi alergijami, v prvi vrsti nestrpnostjo do drugačnega in drugega; ni pretresljiva, zasanjana ljubezenska zgodba s pomenljivim posvetilom, ki napeljuje na ponovna branja; ni film, ki se po prvem ogledu usidra v podzavest in tam kljuva vse do ponovnega ogleda ali resnega obračuna s samim seboj; ni neizprosno zrcalo nič hudega slutečemu gledalcu, ki se hočeš nočeš prikoplje do (zoprne) ugotovitve, da mu navdušenje nad Majinimi podobami prečijo izključno lastne meje; ni eden tistih redkih filmov, ki te, medtem ko jih gledaš, s platna gledajo nazaj; temveč je v prvi vrsti in predvsem avtorski film par excellence, kakršni so nazadnje po slovenskem nebu letali na papirnatih avionih, plesali v dežju in iskali zgodbe, ki jih (takrat še) ni bilo." -- Jure Meden, Slovenska Kinoteka

"Ko režiser suvereno, vendar kljub temu subtilno vodi svojo ekipo, ko razporediemocije,opažanja, spoznanja po vse segmentih svojega filma,nastane dober in obenem lep film, kakršen je VARUH MEJE. Ne zamudite priložnosti in si oglejte slovenski film, ki si ogled vsekakor zasluži. To ni reklama, le priporočilo, da ne zamudite priložnosti biti ponosni in veseli, da imamo spet dobre filme". -- Dunja Klemenc, producentka Nikogaršnje zemlje in predsednica Združenja producentov

"Sodeloval sem samo pri treh celovečercih; pri Nebo nad Berlinom Wima Wendersa, pri Modrem žametu Davida Lyncha in pri Varuhu meje Maje Weiss. Vsi trije so klasika!" -- Peter Braatz, filmmaker

"Vsekakor gre za prelomni celovečerec na Slovenskem , saj avtorica uveljavlja ženski (subjektivni) aspekt v izgrajevanju zgodbe, ki se pogumno sooča z narativnim svetom (v filmu moških) predsodkov ." -- Jelka Strgel, direktorica Liffa

"Ta film sem videla že petkrat in vedno znova me fascinira." -- Ula Stockl, nemška režiserka in selektorica Berlinskega filmskega festivala

"Maja, zdaj morate takoj posneti nov film, z istimi dekleti in z isto ekipo in naslednje leto s tem novim filmom osvojiti Berlin!" -- Dušan Makavejev, živa legenda svetovnega filma

"To je zame najboljši slovenski film, kar sem jih kdaj videla!" -- Slovenska gledalka javno po premieri v Berlinu.