Varuh spominov

V presunljivi zgodbi znanstvenofantastične drame Varuh spominov je v središču pozornosti Jonas, mladenič, ki živi v navidezno popolnem, mirnem svetu, polnem udobja in zadovoljstva. Med preživljanjem časa z Varuhom, edinim varuhom slehernih spominov skupnosti, fant spoznava temačno in usodno resnico o skrivnostni preteklosti. S pridobljenim znanjem ugotovi, da je stanje resnejše, kot bi si lahko zamislili, saj je obstoj njega in njegovih bližnjih močno vprašljiv. Jonas pride do krutega spoznanja, da se mora povsem oddaljiti od drugih, če jih želi zaščititi – s takšnim izzivom se dotlej ni uspešno spopadel še nihče. Celovečerec Varuh spominov je nastal po istoimenskem romanu ameriške pisateljice Lois Lowry iz leta 1993, ki so mu namenili številne knjižne nagrade, po svetu pa se je prodal v več kot 10-milijonski nakladi.

Edinstvena enoličnost pisateljice Lois Lowry

Lois Lowry se spominja začetkov nastajanja knjige, ki jo je napisala pred več kot dvajsetimi leti. »Navdihnil me je oče, ki je bil tedaj že precej star in je izgubljal spomin. Bival je v oddaljenem kraju in obiskovala sem ga vsakih šest mesecev. Pozabljal je dogodke, ki so mi bili zelo pomembni. Opazovala sem tudi njegovo vse večje zadovoljstvo, saj je pozabljal žalostne dogodke v svojem življenju, vključno z bojevanjem v drugi svetovni vojni in zgodnjo izgubo prvega otroka, moje sestre. Spoznala sem, kako pomemben je spomin in kako je mogoče z njim upravljati.«

Pisateljica je odraščala v vojaških bazah na različnih koncih sveta, kjer pa so bile hiše povsem enake in za vse so veljala enaka pravila. Na podlagi tega je Lowryjeva ustvarila svet enoličnosti, v katerem živita Jonas in Varuh. »Življenje v skladu s številnimi pravili in v urejenem okolju prinaša zadovoljstvo, toda resnica je taka, da takšna vloga pomeni tudi precejšnje odrekanje. Tisto obdobje sem pustila za seboj in močno cenim raznolikost okolja in krajev, kjer živim zdaj.«

Liki in popotovanje

Jeff Bridges se je preizkusil v ključni vlogi Varuha, ki se zdi starec, a sploh ni star. Izčrpan je, saj nosi breme ohranjanja vseh spominov človeštva. S svojo modrostjo pomaga starešinam pri sprejemanju pomembnih odločitev, toda znanja ne sme deliti ali ga uporabiti za uveljavitev sprememb v skupnosti.

»Starešine so se nekako odrekli spominu in preteklosti, a se zavedajo njune pomembnosti in ne želijo ponavljati napak. Vsi spomini so se zato zbrali v enem samem človeku, Varuhu«, ugotavlja Bridges.

Zgodba je prikazana skozi oči fanta, ki je edinstven v skupnosti enoličnosti. Zrelemu, dojemljivemu in sočutnemu Jonasu je dodeljena nadvse častna naloga.

Varuh ima pomemben odnos z Jonasom. »Vse spomine moram prenesti nanj in mu zaupati vsebino knjig, ki jih hranim.«

Varuh je Jonasu sprva zgolj mentor, a sčasoma postane njegov prijatelj in modri ostareli dedek. Spomini v mladeniču vzbudijo čustva in v njegov svet vnesejo barvitost, česar poprej ni bil vajen. Toda soočiti se mora tudi s slabimi spomini, kot so izguba, smrt in vojna.

Pomembnost spomina

Najpomembnejša tema v večplastni zgodbi je spomin, vir tako modrosti kot tudi bolečine. Skupnost, ki jo je Lowryjeva upodobila v svojem romanu, s strogimi pravili prebivalcem odvzema svobodo odločanja in samostojnost. S tem se je sicer izognila vsakršnim konfliktom in nestrinjanjem, a hkrati ustvarila svet brez vsakršne globine in čustev.

»Zgodba občinstvu postavlja vprašanja: ali lahko za dosego začrtanega cilja storimo kar koli? Kaj smo pripravljeni narediti zgolj za udobje? Bi izbrisali vsa nasprotja v svojem življenju? Se lahko odrečemo neizmerni žalosti in radosti in si zagotovimo nevtralno, varno in sorazmerno srečno okolje? Nam je to dovolj?«, premišljuje Bridges.

Igralec kot pomemben osebni spomin izpostavlja vlogo, ki jo imela mati v njegovem otroštvu. »Čudovito mater sem imel. Vzela si je čas za igro z vsemi nami. Vsakemu otroku posebej je v eni uri dnevno namenila vso svojo pozornost. Ko sem bil na vrsti jaz, sem na primer rekel: »V redu, mami, pojdiva pod mizo, ti boš vesoljska pošast, jaz pa stvor.« Uživala je vsak trenutek z mano!«