V višave (sinhronizirano)

Slovenska zasedba glasov

Režija: Jernej Kuntner
tehnična izvedba sinhronizacije: Studio Ritem

Zgodba

78-letni prodajalec balonov Carl Fredricksen si je že kot otrok želel oditi na veličastno pustolovščino, toda vedno je kaj prišlo vmes. Ko pa se idilična hiška, v kateri je srečno živel s svojo prav tako sanjaško ženo, znajde sredi betonske džungle, se končno odloči uresničiti svoje sanje. Na hišo naveže ogromno balonov in z njo odleti v južnoameriško divjino. Pri tem prepozno odkrije, da ima slepega potnika. Zagnani 8-letni tabornik Russell se znajde na verandi, ko hiša poleti, in Fredricksen nima druge izbire, kot da pot nadaljuje v družbi svoje najhujše môre. Odletita v izgubljeni svet, kjer srečata nenavadne, smešne, eksotične in presenetljive prebivalce, obenem pa odkrijeta, kaj je pravo prijateljstvo in kaj je prava pustolovščina.

O produkciji

"Ponosen sem, da je 'V višave' Pixarjev deseti film," pravi John Lasseter, izvršni producent in vodilni kreativec za Walt Disney in Pixar Animation Studios. "Je najbolj smešen od vseh in tudi eden najlepših. Glavni junak je neverjeten. Pri 78 letih leti po svetu v zrakoplovu, ki ga je sam naredil, še vedno pa skrbi, da živi enako, kot je vse življenje. Bolj nevsakdanjega junaka si v akcijskem filmu že ne bi mogli predstavljati. Med dogodivščinami se na stara leta nauči, da so prave velike pustolovščine v življenju v resnici drobne stvari, ki se dogajajo vsak dan. Spremlja ga Russell, ki je eden najbolj očarljivih in prikupnih likov, kar smo jih kdaj ustvarili."

Film režira Pixarjev veteran Pete Docter, ki se je studiu pridružil že leta 1990. Bil je tretji Pixarjev animator. Skupaj z Lasseterjem in Andrewom Stantonom je ustvaril zgodbo in like za Deželo igrač in sodeloval tudi pri Življenju žuželk in Deželi igrač 2, kot režiser pa se je prvič predstavil s filmom Pošasti v omari, ki je bil nominiran za oskarja. Nominacijo za oskarja za scenarij mu je prinesel tudi sicer z oskarjem nagrajeni WALL-E.

 "Po mojem mnenju je film vredno gledati, če še potem, ko odideš domov, razmišljaš o njem," pravi Docter. "Da pa bi film to dosegel, morajo biti vanj prelita prava čustva in mora na neki način odražati vaše življenje. In čeprav so junaki na platnu pošasti ali žužki, se poistovetite z njimi in razumete, kaj doživljajo."

"Film mora poleg humorja imeti tudi srce," pravi Lasseter. "Walt Disney je vedno govoril: ‘Vsakemu nasmehu mora slediti solza.’ In v to verjamem."

Ustvarjalci filma so v najnovejšo zgodbo vlili veliko srca. Prikazali so ljubezen med Carlom in njegovo pokojno ženo Ellie ter prijateljstvo z osamljenim fantičem.

Kako so poleteli V višave

Po režijskem prvencu Pošasti v omari je Pete Docter začel iskati nov projekt. Zamisel za prvi film se mu je porodila iz otroške radovednosti in strahu pred pošastmi pod posteljo. Po delu pri različnih projektih pa je ponovno posegel v svoje življenje in zasnoval V višave.

"Včasih sem zvečer, po napornem dnevu, ko sem bil naveličan tako ljudi kot zmede, ki nas obdaja, sanjal, kako lepo bi bilo, če bi bil brodolomec na samotnem tihomorskem otoku," pravi Docter. "Z Bobom Petersonom sva se začela poigravati s to mislijo, pri tem pa sva imela pred očmi podoben lik, kot sta jih igrala Spencer Tracy in Walter Matthau. Namrgoden, toda človeku vseeno priraste k srcu. Domislila sva se podobe hiše, ki jo v zraku držijo baloni, in zazdelo se nama je, da pooseblja vse, kar bi si človek želel, ko se hoče umakniti iz norega sveta. A ker sva vedela, da so bistvo življenja medsebojni odnosi, sva vključila tudi to."

Peterson dodaja, "Pete je prvi naredil osnutek zamisli o godrnjavem starcu, ki v rokah drži šop balonov. Začela sva razmišljati o tem, saj se nama je obema zdelo, da se v starejših ljudeh skriva ogromno čudovitih zgodb, vendar jih vse preredko vidimo."

Docter je navdih našel tudi pri resničnih starcih, animatorjih, ki so ustvarjali Disneyjeve klasike. Čeprav Joe Grant ni bil eden od izvirnih "devetih starcev", je l. 1937 sodeloval v ekipi, ki je ustvarila Sneguljčico in sedem palčkov. "Spoznal sem ga, ko je bil že v devetdesetih. Ta izjemni modri mož je bil moj prijatelj. In vsakič, ko sem mu pokazal, kaj delamo, je vprašal: ‘Kaj bo občinstvo odneslo s sabo domov?’ Tako mi je na svoj način hotel povedati, da si gledalci zapomnijo čustva."

Kdo je kdo?

Carl Fredricksen ni navaden junak. Je precej godrnjav, toda človeku priraste k srcu. Upokojeni prodajalec balonov bi moral oditi iz hiše, ki sta jo s pokojno ženo Ellie z vso ljubeznijo zgradila skupaj. A ko pride dan, ko bi moral oditi v dom za ostarele, Carl vzame usodo v svoje roke. Morda je res že v letih, vendar se ni pripravljen odpovedati mladostnim sanjam. Zato na streho hiše naveže na tisoče balonov, jo dvigne v zrak in z njo poleti v Južno Ameriko, kamor sta vse življenje nameravala odpotovati z ženo. Še kot otrok ji je prisegel, da bosta odšla tja, in te obljube ne namerava prelomiti. Načrte mu malce pokvari nepričakovani slepi potnik Russell in Carlovi živci se znajdejo na težki preizkušnji.

Russell je zagnan in vztrajen 8-letni tabornik, ki z nahrbtnikom na rami in vso taborniško opremo skuša osvojiti še zadnjo značko. Vedno je pripravljen za divjino. No, vsaj misli, da je. Njegovo znanje je namreč pridobljeno samo iz knjig in taboril je doslej samo enkrat, v domači dnevni sobi. Obvladal je že vse taborniške veščine, samo še ostarelemu mora pomagati in za žrtev si je izbral Carla. Ko se nehote znajde na njegovi verandi, ko hiša poleti, se mu izpolni velikanska želja - končno se res poda v divjino. In odkrije, da je prava divjina vse kaj drugega, kot piše v knjigah.

Dug je Prikupen In rahlo zmeden mešanec, ki s tropom veliko nevarnejših psov in z gospodarjem živi ob Rajskih slapovih in išče redko ptico. Kot vsi psi iz tropa nosi vrhunsko ovratnico, ki njegovo bevskanje prevaja v človeški govor. Drugi psi ga imajo za zgubo in se vedno znašajo nad njim. Ko pa ga pošljejo samega na "posebno nalogo", kuža po naključju naleti na Carla in Russella ter izmuzljivega ptiča. Dug se mora odločiti, kaj je prav in kam spada.

Kevin je izjemno redka 4-metrska ptica, ki se pred svetom skriva v okolici odročnih Rajskih slapov. Le redki vedo, da ta ptica sploh obstaja, zato uradno nima imena, toda ko se izkaže, da je ptica sladkosneda in navdušena nad čokolado, jo Russell vzame za svojo in jo poimenuje Kevin, prepričan, da ima opravka s samcem. 

Charles F. Muntz je bil dolga leta zvezdnik svojega časa. Drzni pustolovec je odkrival najbolj odročne kotičke sveta in z odprav prinašal osupljive spominke in bitja, ki jih civilizirani svet še ni videl. V svojem veličastnem in odlično opremljenem zrakoplovu je ničkolikokrat obletel svet. Ko pa po eni od pustolovščin s sabo prinese okostje 4-metrskega ptiča, ga znanstvena srenja obtoži, da je prevarant in raziskovalec postane tarča posmeha. Užaljen in jezen priseže, da bo dokazal, da ni goljuf, se vrne k Rajskim slapovom in s svojim tropom psov začne iskati izmuzljivega ptiča. 

Izgubljeni svet

Da bi se čim bolje pripravili na film, so se člani ekipe podali v Južno Ameriko na tromejo med Venezuelo, Brazilijo in Gvajano, kjer so odkrili neverjetne, čudovite in nedotaknjene kraje, kamor je dogajanje romana Izgubljeni svet postavil tudi Conan Doyle. Tja so potovali tri dni, potem pa se je začela zabava ... Plezanje na skoraj navpične skale gore Roriama, potenje, lovljenje ravnotežja, prenočevanje v votlini le nekaj korakov od poldrugi kilometer globokega prepada. Ostarelega raziskovalca, tropa govorečih psov in neznanih prazgodovinskih ptičev sicer niso srečali, so pa doživeli bližnje srečanje s kolonijo ubijalskih mravelj, nadležnimi komarji, škorpijoni, strupenimi kačami. V teh nenavadnih krajih, ki jih obiščejo le redki, se je ekipi zdelo, da lahko vsak trenutek izza skale prikoraka dinozaver. Navdih za Rajske slapove je bil najvišji slap na svetu, 979 m visoki Angelski slap v Venezueli. Rajski slapovi so sicer narisani trikrat višji, toda če ste slučajno obiskali Angelski slap, boste lahko videli, da se je čudovito rastlinje, ki ga obdaja, znašlo tudi v filmu.

Geometrija likov

V tem filmu so se likov lotili drugače kot prejšnjih. Zastavili so jih veliko bolj grafično, obenem pa so jim morali vliti veliko več čustev, saj tako Russell kot Carl ogromno povesta samo z obrazom in gestami.

Carl je pravokotnik, ki plava v preveliki obleki. Zdi se, da ga je sama glava in da kolen ter komolcev sploh nima. Russell pa je jajčaste oblike in skoraj nima brade. Carl je verjetno najbolj karikiran lik, kar smo jih kdaj videli v Pixarjevih animacijah, obenem pa tudi najzahtevnejši. Prvič se je namreč zgodilo, da so morali liku vliti množico prefinjenih izrazov, ne samo osnovne - veselje, jezo, presenečenje.

Russell jim je težave povzročal predvsem zato, ker je oblečen v neskončno plasti. Ima taborniški kroj, povrhu pa rutko, trak, značke in še in še. V bistvu nima vratu, zato je bilo težko nakazati gibanje telesa. Vse to delo opravi animacija drobne bradice.

Drobne zagate in zanimivosti

"Ena najtežjih nalog je bila ustvariti množico balonov, ki Carlovo hišo ponesejo v Južno Ameriko," pravi tehnični direktor filma Steve May. "Morali so delovati resnično, čeprav je že sama misel, da bi hiša letela na balonih, popolnoma nora in nezaslišana. Nismo znanstveniki, toda eden od članov ekipe je izračunal, da bi bilo potrebnih 20 do 30 milijonov balonov, da bi dvignili Carlovo hišo. Mi smo jih narisali precej manj. Ko leti, jih je 10.297, ko se odtrga od tal, pa jih je 20.622. Od posnetka do posnetka pa je različno, koliko se jih vidi. Toda število balonov je bilo šele prva zagata. Baloni niso nepremični. Zadevajo drug ob drugega, uklanjajo se pred vetrom. En balon vpliva na premikanje 10.000 drugih balonov. In vsak je na hišo privezan s svojo vrvico, ki se prav tako dotikajo druga druge. Da pa naloga ne bi bila preveč preprosta, je hiša nekaj časa privezana tako na balone kot na Carla in Russella. Karkoli se premakne, vpliva na vse drugo.

V višave je prvi Pixarjev 3D film in napoveduje novo dobo animacije in nove možnosti za animatorje. Najbolje se kontrast od starega načina vidi, ko primerjate Carlovo hišo, njeno notranjost, ki so jo namenoma naredili plitko, da deluje klavstrofobično, malo pozneje pa se vam odpre globina južnoameriške divjine. 3D ni samo modna oz. tehnološka muha, je izrazni element, ki pomaga ustvariti pravo vzdušje, vzdušje širjav, svobode, zagnanosti ... Vzdušje, ki ga bodo nedvomno začutili tudi gledalci.