Kolosej
Film distribucije Ljubljanski kinematografi

Ugrabitev

triler / drama
Kaj če nekdo, ki ga zares ljubiš, preprosto izgine?
Podnapisi
Na sporedu od: 25.10.2007, Kolosej Ljubljana
2h / 120min
Leto: 2007
Jezik: angleščina
Scenarij: Kelley Sane
Režija: Gavin Hood
Američanka Isabella je žena v Egiptu rojenega kemičnega inženirja, ki nekega dne izgine na letu iz Južne Afrike v Washington. Obupana Isabella ga skuša na vse načine najti, a naleti le na nepredušen zid laži in zanikanj. Med tem je na drugem koncu sveta mladi analitik ameriške obveščevalne agencije CIA Douglas priča mučenju domnevnega terorista, ki so ga pripeljali iz ZDA, kjer taki postopki niso dovoljeni. Poti Isabelle in Douglasa se kmalu prekrižata, toda močne sile v ozadju so pripravljene storiti vse, da neprijetna resnica ne bi prišla na dan.

Zgodba

Analitik Cie, Douglas Freeman (Jake Gyllenhaal), podvomi v svojo nalogo, ko je priča skrajno krutemu in nekonvencionalnemu zaslišanju tajne severnoafriške policije. Žrtev je inženir kemije, Anwar El-Ibrahimi (Omar Metwally), egipčanski Američan, katerega družina se je izselila v Ameriko, ko je bil še otrok. Zdaj ga obtožujejo terorističnega dejanja. Njegova noseča žena Isabella El-Ibrahimi (Reese Witherspoon) si na vso moč prizadeva najti pogrešanega moža, ki naj bi izginil med letom iz Cape Towna.

Alan Smith (Peter Sarsgaard), pomočnik senatorja Hawkinsa (Alan Arkin), je zelo zaskrbljen, ko odkrije, da so Anwarja na ukaz vodje oddelka za boj proti terorizmu Corrinne Whitman (Merly Streep) poslali na zaslišanje v neko državo tretjega sveta. Abasi Fawal (Igal Naor), vodja skrivnega zapora, pa ima težave s svojo uporniško hčerko Fatimo (Zineb Oukach) in njenim fundamentalističnim fantom Khalidom (Moa Khouas).

Film raziskuje sivo področje med dobrim in slabim in ne poda lahkih odgovorov. Režiser Gavin Hood je režiral Tsotsi, prvi južnoafriški film, ki je prejel oskarja.

Nekaj o produkciji

Scenarist Kelley Sane se je odločil napisati scenarij za film po zelo živahni debati s svojim prijateljem Markom Martinom o dokaj neznani vladni politiki glede "izrednih izročitev", ki dovoljuje ugrabitev tujih državljanov, ki naj bi ogrožali državno varnost, in zaslišanje v tajnih zaporih izven države.

Sane se spominja: "Z Markom Martinom, ki je tudi producent filma, sva se pogovarjala o možni zlorabi. Mark je predlagal, naj napišem scenarij, ampak sem moral kar precej razmišljati na to temo, saj ni preveč filmsko zanimivo, če nekdo samo vidi, kako ga ugrabijo in potem mučijo. Me je pa pretresla misel na družino izginulega, ki sploh ne ve, kaj se je zgodilo. Vsako leto iz več razlogov izgine na tisoče ljudi in lahko si samo predstavljam bolečino, ki jo doživljajo svojci izginulih."

Producent Steve Golin je prvič videl scenarij, ko je bil še v povojih. "Na scenariju smo delali vsi skupaj eno leto. Res je šlo za skupinski projekt. Vsi smo vložili svoj trud. Scenarij me je prepričal ravno zato, ker ni preveč pridigarski.

"Film prikazuje dve plati medalje," še doda Golin. "Velika večina nas je pripravljena sprejeti dejstvo, da je v primeru ogroženosti tisočih življenj ena od rešitev, da se izvabi informacijo iz človeka, tudi prisilna. Po drugi strani pa je vlada Združenih držav v številnih vojnah pozabila na državljanske svoboščine. S to tematiko hočemo povedati ljudem, da imamo Ženevsko konvencijo in zakone z razlogom, da prav zaradi njih stoji moderna družba. Če bomo pozabili na vse to, se nam obetajo skrajno temačni časi."

Ko je bilo treba izbrati režiserja, se je Golin takoj spomnil na Gavina Hooda, ki je leta 2005 prejel oskarja za najboljši tuji film Tsotsi, pretresljivo dramo o mladem vodji tolpe v Johannesburgu. "Gavin je iz Južne Afrike, zato je imel opravka z različnimi zanimivimi političnimi situacijami," pravi Golin. "Odrasel je v političnem okolju, bolj kot večina Američanov. Zato sem menil, da bo ravno pravi za to tematiko. Njegovi prijatelji so izginili brez sledu."

Za vlogo Isabelle El-Ibrahimi, ki išče odgovore za moževo nepojasnjeno izginotje, so poiskali Reese Witherspoon, ki je leta 2006 prejela oskarja za vlogo v filmu Hoja po robu. "Reese je vseameriško dekle," pravi producent Steve Golin. "Z njo se lahko vsak identificira. Če se kaj takega lahko zgodi Reese, se lahko vsakomur."

Jake Gyllenhaal, ki je bil nominiran za oskarja za vlogo v Gori Brokeback, igra analitika Cie. "Jake igra moškega, ki se mu občutek za dobro in slabo postavi na glavo, ko ga potisnejo v neverjetno situacijo," pravi Golin.

Dvakratna oskarjevka Meryl Streep igra Corrine Whitman, vodjo oddelka za boj proti terorizmu pri Cii. Gavin Hood je z velikim veseljem sodeloval z legendarno igralko. "Največji privilegij je bil seveda delati z Merly, pa naj se sliši še tako obrabljeno," pravi. "Je prava ikona in čista profesionalka. Je pa tudi izjemno prijazna in disciplinirana. Ko si pripravljen ti, je tudi ona."

Igralci

Jake Gyllenhaal (Douglas Freeman)
Nominiran je bil za nagrado Independent Spirit za glavno vlogo v filmu Richarda Kellyja Donnie Darko. Dokazal se je še v uspešnici Rolanda Emmericha Dan pojutrišnjem ter celovečercih The Good Girl Miguela Artete, Lovely & Amazing Nicole Holofcener in October Sky Joea Johnstona. Njegove prve vloge so manjše.

Igralsko zasedbo je dopolnjeval v filmu A Dangerous Woman, ki ga je režiral njegov oče Stephen Gyllenhaal, in uspešnici Rona Underwooda City Slickers. Nastopil je še v izredno uspešni epizodi Bop Gun NBC-jeve serije Homicide: Life on the Street. Leta 2002 se je prvič preizkusil na gledališkem odru in za vlogo v igri This is Our Youth prejel nagrado London Evening Standard v kategoriji izredni novinec. Zadnje vloge je odigral v filmih Marinec Sama Mendesa, Proof Johna Maddena in Zodiak Davida Fincherja.

Reese Witherspoon (Isabella Fields El-Ibrahimi)
Ena najbolj iskanih igralk navdušuje tako kritike kot občinstvo s svojimi prepričljivimi in odmevnimi vlogami. Reese je bila dvakrat nominirana za nagrado zlati globus in sicer z nepozabnima vlogama Elle Woods v filmu Roberta Luketica Blondinka s Harvarda in Tracy Flick v celovečercu Alexandra Paynea Election. Slednja vloga ji je prinesla nominacijo za nagrado Independent Spirit, pa tudi nagrado za najboljšo igralko pri National Society of Film Critics, Kansas City Film Critics Circle, in Online Film Critics Society. Divjo Elle je ponovno zaigrala v Blondinka s Harvarda Charlesa Hermana-Wurmfelda, pri katerem se je dokazala tudi kot izvršna producentka.

Začela je zelo zgodaj z vlogo v filmu Mikaela Salomona A Far Off Place in televizijskem filmu Diane Keaton Wildflower. Na filmskem festivalu Sundance leta 1996 je z neustrašnostjo in zabavnostjo v neodvisnem celovečercu Matthewa Brighta Freeway privabila številno občinstvo. Dokazala se je še v filmu Andyja Tennanta Melanie se poroči, Oliverja Parkerja The Importance of Being Earnest, Mary Harron Ameriški psiho, Rogerja Kumblea Cruel Intentions, Garyja Rossa Pleasantville in Roberta Bentona Twilight. Nastopila je tudi v izredno uspešni televizijski seriji Prijatelji ter posodila glas za seriji Simpsonovi in Glavni na vasi.

Za vlogo glasbene legende June Carter Cash v celovečercu Jamesa Mangolda Hoja po robu je prejela oskarja. Videli smo jo lahko tudi v filmu Kot v nebesih.

Alan Arkin (senator Hawkins)
Že mnogo let nastopa v gledališču, na televiziji in filmu. Nominacijo za oskarja mu je prinesel že igralski prvenec v filmu Rusi prihajajo, drugo The Heart Is A Lonely Hunter. Med njegovimi številnimi filmi so Kavelj 22, 13 pogovorov o eni stvari, Požarni zid, Edward Škarjeroki, Božiček 3, Wait Until Dark, The In-Laws, Glengarry Glen Ross, Mother Night. Režiral in napisal scenarij je za dva kratka filma, T.G.I.F. in People Soup. Slednji je bil nominiran za oskarja.

Nastopal je tudi v izjemno priljubljeni nadaljevanki 100 Centre Street. Za televizijo je posnel še Pentagon Papers, pa v Escape From Sobibor ter And Starring Pancho Villa As Himself. V Bolnišnici upanju je igral očeta svojega pravega sina Adama.

Meryl Streep (Corrinne Whitman)
Je dvakratna oskarjeva nagrajenka in prejemnica rekordnih 13 nominacij. Svojo prvo vlogo je odigrala v filmu Julia Freda Zimmermana. Že vloga v naslednjem filmu, Lovec na jelene, ji je prinesla nominacijo za oskarja. Sledili so filmi The Seduction of Joe Tynan, Manhattan in Kramer proti Kramerju. V slednjem je prepričala tako kritike kot občinstvo in si priigrala oskarja za najboljšo stransko igralko.

Kmalu je prejela tretjo nominacijo, in sicer za uspešnico Žena francoskega poročnika. Pohvali se tudi z oskarjem za najboljšo igralko, tekmice je premagala z vlogo v celovečercu Alana Pakule Sophijina odločitev. Naslednji nominaciji sta bili za vlogi v filmih Silkwood Mikea Nicholsa in Moja Afrika Sydneyja Pollacka. Uspeh je nadaljevala s filmom Mikea Nicholsa Heartburn in Hectorja Babenca Ironweed (sedma nominacija za oskarja). Njena igra v uspešnici A Cry in the Dark Freda Schepisija je bila nagrajena z nagrado za najboljšo igralko na filmskem festivalu v Cannesu in nominacijo za oskarja.

Nadaljevala je s komedijami She-Devil, Postcards from the Edge (za oskarja nominirana devetič), Defending Your Life in Smrt ji lepo pristoji. Po vlogah v celovečercih The House of the Spirits in Divja reka si je priigrala novo oskarjevo nominacijo, tokrat z vlogo v Najini mostovi. Med drugim smo jo videli še v filmih Before and After, Marvinova soba, One True Thing (enajsta nominacija), Dancing at Lughnasa in Glasba mojega srca. Tudi za vlogo v slednjem se je potegovala za oskarja. Za izjemno delo v uspešnici Ure do večnosti je prejela srebrnega medveda na berlinskem filmskem festivalu, še trinajsto nominacijo za oskarja in tudi zlati globus pa si je prislužila z vlogo v celovečercu Prilagajanje.

Videli smo jo še v Angels in America, Mandžurski kandidat, Radijski šov, Hudičevka v Pradi, Huda mravljica (posodila glas).

Komentarji

27.10. 2007 ob 14:35 zvezdica

Zelo dober film...po odlomkih mogoče dobiš občutek, da še en film izmed neštetih filmov, kjer se opeva Amerika in teroristični napadi...ter večni junaki itd. Ampak film preseneti in prikaže neverjetno realno dogajanje in ne opeva ameriške politike niti najmanj, temveč bi lahko rekli, da ji da "focn". Zelo dobro in grozljivo prikazane življenjske razmere, ob katerih se lahko le zahvališ za razmere, ki jih imamo mi. Dobri igralci , govori se tudi Egipčanski jezik...skratka REALEN film.

— maja
27.10. 2007 ob 15:30 zvezdica

Odlično prikazana trenutna situacija boja proti terorizmu. Ko po petdesetem elektrošoku mučenec izdavi:"What do you want me to say? I'll say it..." vidiš, da vse skupaj sploh ni boj proti terorizmu, temveč samo ustvarjanje "teroristov"... Vsekakor vredno ogleda!

— Nik
30.10. 2007 ob 9:18 zvezdica

Da najprej pokomenteramo mnenja ljudi, ki pravijo, da je tole "še eno ameriško sranje." Amerika je velesila v filmski industriji, ustvarjajo vse mogoče žanre in tematike in se trudijo ugajat vsem mogočim željam gledalcev. Film Rendition, če že mora biti sranje, je vsaj eno dobro ameriško sranje. Tokrat so zamočili oni, vsemogočni Američani, vse skupaj pa reši en sam človek v dvomih. Realnost JA Republike in njihovega življenja, je pokazana odlično, pravzaprav se film bolj kot okoli Cie vrti okrog dogajanja v JA republiki. Film ni voda na mlin ameriški politiki, temveč le še ena črna pika na njihovi vsemogočnosti. In film so za razliko posneli sami.

— Luc.

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.