Kolosej
Film distribucije Ljubljanski kinematografi

Uglaševanje

drama
Na sporedu od: 19.1.2006, Kolosej Ljubljana
1h 11min / 71min
Leto: 2005
Država: Slovenija
Scenarij: Igor Šterk
Režija: Igor Šterk
Uradnik Peter (Peter Musevski) se sooča s krizo srednjih let, predvsem ker pri ženi Katarini (Nataša Burger) že dolgo ne najde več prave romance. Dodatno preizkušnjo za njun zakon predstavlja Petrova nekdanja sošolka Manca (Polona Juh), Katarini pa se skuša približati sodelavec in pesnik Matjaž (Andraž Polič).

Komentarji

22.11. 2005 ob 19:55

Dolgčas.

— Dakota
5.12. 2005 ob 16:43 zvezdica

Za ljubitelje na pladnju ponujenih rešitev, sicer tipično prisotnih v površinski holivudski produkciji, bo film res dolgočasen in je morda bolje, da si ga ne ogledajo. Ne zato, ker ja slab, ampak, ker ga niso sposobni doumeti - ker ga ne morejo doumeti na način, kot ga film zahteva... Sicer pa je tematika tako vsakdanja in pogosta, da se morebitnim posameznikom tudi zato film ne bo zdel zanimiv (v stilu: ah, že spet ti odnosi...), večina pa ga bo iz ravno nasprotnih razlogov - zzanimanjem šla ogledati. Ljubiteljem pripovedne veličine, ki ne temelji na govornem sporočanju, temveč na vseh drugih entitetah, ki jih film kot medij lakho ponudi, pa znabiti film všečen. Meni osebno ZELO. Enkraten izbor glasbe, ki v ključnih trenutkih na pravi način 'prodre' v sliko in 'izstreli' čustveno dogajanje na še višji nivo, požene človeku kri po žilah. Odlično je prikazan, čeprav - za Šterka tako tipično - zelo nedirektno, konflikt posameznika s samim seboj, kadar se znajde v dilemi zaradi 'grešnih ljubezenskih želja'; ko idila zapusti nekoč idealen in ljubezni poln zakon, ko pride na plano tista kemija, ki si jo nekoč doživljal s svojim ljubljenim, zdaj pa se ti -hote ali nehote- dogaja z nekom drugim, pa se ti po moralnih načelih ne bi smela, vendar SE TI DOGAJA in to ŠE KAKO ZELO. In druge rešitve, kot da jo izživiš, ni, ker samo tako lahko morda spet najdeš stik s samim seboj. In ker je človek v osnovi nagonsko bitje. Navidezna nedorečenost na koncu filma se poraja v tistih, ki so morda nepozorno spremljali pomembne podrobnosti - seveda nebesedne - tekom filma. Sicer pa Nataša Burger kot Katarina ne bi mogla izbrati boljše mimike v zadnjem prizoru. ODLIČNO

— Velesa
13.1. 2006 ob 22:03 zvezdica

Skratka zopet en film, za katerega so šli milioni davkoplačevalskega denarja, ki ga ne bo nihče gledal. Huh, že vidim tipično slovensko. dve mnutne scene, ko tip sreba juho, 5 minutne tišine, ko se v prostoru nič ne dogaja, slovenske zamorjene scene, samomori, dileme, pa spet statika... joj, joj... zakaj ne snemajo raje re-make Kekca... kaj ni dobra ideja, gospodje vele umetniki? Dejte včasih naredit tudi kaj za rajo, če vam filajo rit z davkoplačevalskim denarjem!

— Slovenec
17.1. 2006 ob 19:11 zvezdica

Za rajo delajo itak razni Okorni in Bjeloderići brez davkoplačevalskega denarja. Raja je takoj zadovoljna. Ostali filmi pa pobirajo nagrade po naših in tujih festivalih, pa samo domača raja razočarano jamra, da nič ne razume. Se je za zamislit.

— Simona
19.1. 2006 ob 13:09 zvezdica

A ti pa nisi raja? Se šteješ v elitno družbo? Poklon dami! Kaj pa pol Spilberg dela? Pa Jackson? Kaj pa Đuro? Njihove filme gledajo milioni gledalcev po vsem svetu! Pa fantje pobirajo Oscarje, ne pa neke nagrade na tretjerazrednih festivalih. Če se ne motim je tudi Slepilo dobillo kar nekaj nagrad, vsaj toliko kot veleopevan Tunning. Gre za to draga Simona, da je s tujim denarjem lahko razmetavat in delat filme za prijatle (ki edini razumejo, zakaj moramo gledati 10 minutne statične scene, zato da bo film ratal celovečerec in ne kratkometražni). Če pa moreš kriti stroške kopij in celotne promocije in film vložiš svoj denar, pa je verjetno druga pesem. Zanima me bi fantje, ki so prikoritu (kar za Šterka in co. gotovo velja), še snemali takšne filme, kot jih. Da ne govorimo o tem, da je denar za povečavo dobil takšen zmazek kot je film Norega se metek ogne. Mislim, da bi moral za to nekdo odgovarjati za neracionalno trošenje proračunskega denarja. Če pa še vedno trdiš rovtarska in zaostala raja kriva, da ne hodijo takšnih filmov gledat v kino, pa še enkrat preberi prvih nekaj stavkov.

— Slovenec
19.1. 2006 ob 14:29 zvezdica

Bravo, Simona! Ja, ljudje na Slovenskem nekako nočejo razmišljati - vsaj večina so takšni modeli. Seveda se to pozna tudi pri filmih. Da ne govorimo o glasbi - turbo-folk-polka-itd .; monotonija šubi-dubi scene, kjer se ena fraza - npr. - "Izbrala si bom fanta -ou je" - ponovi cca 40X; LJUDJE PA HEPI. Ja, "kruha in iger". Filma še nisem videl, si ga pa nameravam ogledati. Žal pa art filmi (pre)hitro izginejo iz naših kinematografov - Kinodvor pa te praznine (sodeč po slabem obisku) ne zapolni. Lep pozdrav, napiši še kaj, če ti je. Joshua

— Joshua
22.1. 2006 ob 0:40 zvezdica

Slovenski filmi so žal odraz stanja v naši kulturi nasploh. Pa saj vidimo same klonirance. Ta stari tišijo mlade na AGRFT, pa če tudi imajo pojma ali smisla za umetnost in film. Sama kontinuiteta. Sploh se ne spomnim kakšnega dobrega filma zadnjih deset let. Outsider je bil nekako potencialni, tudi v kinu sem si ga ogledal. Potem pa po nekaj letih ponovno gledam ta film, pa ga po desetih minutah ugasnem. Živo sranje, slaba igra, montaža. Se mi pa zdi, da bi bilo bolje posneti pet dobrih filmov letno, kot dvajset takšnih, kot jih imamo zdaj.

— zoran
22.1. 2006 ob 18:01 zvezdica

Glede na to, da si zapisal, kdaj bodo začeli delati slovenski film za rajo, se ne štejem med rajo, ker je za moje pojme že nastalo veliko slovenskih filmov, še posebej, ker je letna produkcija majhna, ki so bili narejeni zame in meni primerno zahtevni publiki. Naj omenim le nekaj njih: V leru, Kruh in mleko, Pod njenim oknom, Odgrobadogroba, Ekspres ekspres, Sladke sanje, Uglaševanje ... Vsi ti filmi so na primer dosegali izjemne rezultate v tujini na prav nič tretjerazrednih festivalih. Slepilo je dobil priznanje (ne nagrado) na Festivalu neodvisnega filma v New Yorku, šlo je za poklon pereči aktualni tematiki, angažiranosti gverilskega filma. O kvalitetni režiji, dramaturgiji, kaj šele igri bi bilo nesmiselno sploh razpravljati, vsekakor pa za spoznanje bolj smiselno kot v primeru Tu pa tam, ki je lahko uspel sploh priti na velika platna samo v Sloveniji, ta polizdelek drugod ne b vrteli niti v kakšnem domačem kinu. Mene prav nič ne brigajo sponzorstva in promocijski "attack" gverilskih filmov, da bi jih zato povzdigovala v nebo, ampak me zanima kakovost. Tudi nizkoproračunski film posnet v eni sobi je lahko zelo dober (Dogma velikokrat priča o tem), ta dva to nista. Naj te opozorim, da Đuro ni dobil prav nobenega oskarja, ampak je le igral v filmu, ki je prejel oskarja, pri čemer je pa spet nedvomno pomagala že tematika sama in takratšnja politična situacija povezana z vsem skupaj. Ampak to je že druga tema. Kdo pa bo pri koritu, če ne najbolj obetavni šolani režiserji? Naj bo to očitek Šterku? Spielberga primerjaš s produkcijo slovenskega filma? Ta primerjava že žannrsko ne ustreza, kaj šele kaj drugega. Mi se ne gremo komercialno popcorn produkcijo, ampak se prebijamo z izpovedno kakovostjo filma, ki je bliže evropski produkciji, in v tem so nas Burger, Cvitkovič, Šterk, Pevec, Kozole ... popeljali v svet, kjer je slovenski film prepoznaven kot vrhunska umetniška stvaritev. Đura tukaj s kajmaki in traktorji ni. On zabava slovenski povprečen nivo, ki je veliko manj zahteven kot je nivo občinstva v njegovi rodni Bosni, kjer bi se moral precej bolj potruditi, da bi konkuriral nadarjenim filmskim kolegom.

— Simona
22.1. 2006 ob 18:14 zvezdica

Uglaševanje ni film za popcorn publiko, ker jih bo nepotrpežljivost in orientiranost na hitre preverjene šoke pregnala iz dvorane. Šterk se je s slednjim izdelkom še dodatno potrdil kot mojster vizualnega pripovedništva, mojster pri ovekovečenju drobnih detajlov, ki so še kako zgovorni. Elegantno posneti prizori, uglašena zvočna podlaga z vsebinskim kontekstom, elegantno vodena preprosta zgodba naveličanega zakonskega para, ki si nimata več kaj povedati vzdrževanju družinskega moralizma navkljub, ob tem ko je že vse skupaj zlagano in preperelo. Močna kritika opevanosti povprečnega utripa vsakdana, kjer gre samo še za opravljanje dolžnosti in lovljenje hitrega tempa. Nataša Burger se izkaže v vlogi znervirane nezadovoljne žene brez pripombe, Peter Musevski pa tudi ne razočara, čeprav na prvi pogled težko verjamemo, da gre za povprečnega dobro situiranega malomeščana. Še vedno se vede bolj kot potolčeni proletarec, kar pa konec koncev tudi postaja vedno bolj zrutinirani malomeščanski obraz. Zelo uglašen projekt o neuglašenosti znotraj zakonskega hrama.

— Simona
22.1. 2006 ob 18:35

se strinam s joshuo in simono.

— ana
22.1. 2006 ob 18:36 zvezdica

Vsak gledalec in poslušalec, ki zna uživati v umetniških produktih, ki zahtevajo kakovosten nivo, je v današnjem instant komercialnem svetu pomemben za kulturo naroda. Me veseli, da si eden izmed njih. Hja, art filmi se res hitro spokajo iz slovenskih kinodvoran, ker je odstotek art konzumatorjev porazno nizek. Bo že res, da se brez muje še uživati ne da kvalitetno. Velja tako pri hranjenju ali seksanju kot pri odnosu do umetnosti ... Večina je pač hitro zadovoljna, čeprav nikoli zadovoljena.

— Simona
23.1. 2006 ob 19:10 zvezdica

No ja sploh ne vem kje nej začnem! Nism vidu nobenga slovenskega filma od kar sploh imamo Kolosej!!! In ga tud ne bom. Slovenski filmi so bedni...nimajo zgodb...so nezanimivi za gledalca.razumejo jih samo tisti ki so pri filmu sodelovali in vsi ki ne razumejo tega kar so nardil so butci, budale, ne razumejo umetnosti in so preveč poamerikanizirani! V glavnem.Dokler bo en človek ki se ima kao zaumetnika...Recimo Šterk in njemu podobni od države dobil na miljone in miljone dnarja in bo državi vseeno če si film ogleda 100, 1000 ali 5000 gledalcev in umetnikom ne postavijo limita: Recimo 15.000 gledalcev mora vidt film drugače hočmo vsaj pol dnarja nazaj, pol se bodo taki filmi snemal še naprej. Rajš gledam cenen pornič kot pa en bedn zarukan slovenski film!!! Pornič vsaj ni posnet iz davkoplačevalskega dnarja. Koloseju bi pa priporočal da nej vrže iz prometa vse tko bedne filme kot je Uglaševanje :) in kaj nam naslov sploh pove? Uglaševanje? Neka glasbena melodrama al kaj? ne vem butasto! Ajd uživite v dobrih filmih ki nam jih delajo v Hollywoodu in pijte Coca Colo in jejte kokice! Pa upam da bo v prihodnosti kakšen slovenski film vsaj mal gledljiv!!! Čau

— Simon
24.1. 2006 ob 12:31 zvezdica

Sicer filma nisem še gledal, ampak verjamem, da je vreden ogleda. Že nagrajenost v tujini je dober razlog, da si ga ogledam. In da je naslednji v nizu slovenskih odličnih filmov; V Leru, Delo osvobaja, Odgrobadogroba,Kruh in mleko..., Sicer pa hvalabogu, da še obstajajo slo. režiserji, ki jim število prodanih kniovstopnic ni vodilo pri ustvarjanju. Za "rajo", ki istočasno ne znajo gledati in razmišljati, pa je tu še vedno holivud. Nekdo je nekaj omenjal "statika, srebanje juhe, samomori", to že dolgo ni več slo. film. Včasih so bili res živa žalost, šli so se umetnost, ni pa bilo tudi slučajno gledljivo. Danes pa slovenski film ni več isto kot (prosto po Đurotu) "švedski burek". Danes je slovenski film že zelo dober in priznan tudi v tujini.

— Klemen
24.1. 2006 ob 12:36

Ti pa si genij; praviš, da sploh nisi gledal slo. filme odkar je kolosej, potem pa rečeš da so filmi bedni. Brihtno. Pa daj si že oglej kakšen zahtevnejši film, pa probaj razmišljat zraven pa boš lahko potem kaj povedal. Ni vse v lepih slikah in kiču.

— Klemen
24.1. 2006 ob 18:45 zvezdica

Pristasi art filma in tisti, ki prisegate na mainstream produkte verjetno res ne boste prisli skupaj... jaz pa na film gledam takole. Več kot spodobna fotografija, solidna igra in tudi mocne cetudi ne najbolj sveze ideje. Vendarle se zdi da so tudi ideje v kvantitativnem smislu preskromne, da bi drzale tempo filma. Kadriranje: za moje pojme dizaster. Marsikateri kader ti prenese ze vso sporocilnost, traja pa se minimalno deset sekund...Tako v gledalca (vsaj v mene) naseli nervozo, ki bi morda bila lahko cilj ustvarjalcev - mene pa vseeno zmoti. Vsebina brez forme ne zazivi, enako kot tudi forma ne more brez vsebine. Muzika se tudi meni zdi 1a, napetost zaradi glasnosti raste tudi skoraj do nervoze. Morda je bil to namen! Da se ne razpisem prevec, Uglasevanje se mi je zdel soliden film, z nekaj dobrimi idejami, vendarle pa niti na eni tocki ni povsem uglasen. Tako kot njun odnos. U.

— Urban
25.1. 2006 ob 15:02

Simona, si mi prav všeč,, zihr maš pofarbane črne lase s frjolčnimi prameni, uhan v nosu, uživati moraš v branju, recimo poezije kakšnega Vena Tauferja, poslušati moraš Nicka Cavea, mogoče še kakšnega Mansona, za katerega si prepričana da je oh in sploh,, ker ti je to nekdo povedal. Družiš se očitno s folkom, ki se pozna s to našo prevzetno zalego popolnoma nesposobnih, izumetničenih, bahavih kvazikurcev in te prepričuje, da je belo črno in črno belo,, ti pa vse to verjameš, ker si še trikrat bolj dolgocajtna kot vsi ti kvaziji. Sam osebno nisem že ne vem koliko časa gledal kakšnega holivudskega dreka, da ne boš prehitro sodila, sem pa po desetih minutah šel ven pri drkariji tipa "Odgrobadogroba", ki je eno navadno sranje, podobno kot so navadna sranja vse debilne komisije, ki so ga nagradile. Draga moja, en svetopisemski rek pravvi, da po katerikoli poti gre bedak, še zmeraj je bedak, ne nasedaj jim. Še zmeraj najboljši slovenski film: Tistega lepega dne! Pa še to Joshua, ti maš še hujše težave kkot Simona, ooglas se pr prihiatru.

— cjele
25.1. 2006 ob 15:37

No, daleč od tega, da bi bila črna z uhanom v nosu in nevemkajševse ... Mi pa ni jasno, za koga se ti imaš, da naj bi bil tako poverjen presojati o kvaliteti filmskih izdelkov, in bi se potemtakem morala prepustiti tvojemu neargumentiranemu mnenju, ki je v primerjavi z vsemi žirijami po svetu, kaj šele umetniki v Sloveniji, tako sveto?!!! Res zabavno.

— Simona
26.1. 2006 ob 14:47

Sej uhan sploh ni važen. Kdo da sem? Čuj čist nč pomembnga, ampak garantirano pa mislim s svojo glavo. Argumentacija v zvezi s slovenskimi filmi pa je izguba časa in predvsem ne bi komurkoli izmed njih dal kakršnokoli možnost,, da bi se šli psihoanalitike, češ kaj pa je s tem tipom narobe, ker bi jih to spet zavedlo v samovšečne vode, kjer običajno motovilijo po kalnem. Kar se pa tiče umetnikov v Sloveniji, bi pa rekel (govorim o filmarjih), da je to šolski filmski krožek, učna ura kako narediti film. Bistvo je, da nimajo nič za povedat, ker jim gre enostavno predobr, zato se izgubljajo v scenah, ki so posiljeno skup sešraufane, da bi se folk naj kao režal njihovim butastim, psevdo foram, ki se jim jih zapovrh še reži svetohlinska kvazikulturna svojat (ber kdaj Bernharda). Tej polpismeni reklamarski svojati se običajno najprej pojavi vprašanje, kdo pa je ta, ki nas klinca, ker da njih nekdo klinca, mora met najmanj dva doktorata, sicer so nedotakljivi. Naj se jebejo! Ti pa pejt kdaj še kakšen drug film gledat, razen holivuda, glih tak kurčevega Đurota in podobnih finterjev, ki kopirajo zgodnjega Formana in češke filme izpred trideset let. Kar zadeva pa tisti tvoj "res zabavno" na koncu, težko, da bi ti bilo sploh kaj bolj zzabavno od tega, da te nekdo popljuva na forumu! Poboljši se!

— cjele
26.1. 2006 ob 22:43

simona super besede... se strinjam...

— seve
27.1. 2006 ob 13:22 zvezdica

Misliti s svojo glavo je dobro, če ni le fraza, s katero se človek tolaži v svoji neinformiranosti ali nesposobnosti razvijati argumentirano lastno mnenje. Konec koncev si jaz lahko s svojo glavo mislim, da je drevo neka zanimiva gozdna žval, ki ponoči tuli v luno. Pojma nimam, zakaj si vpletel v zadevo Đura, kot da bi bil on sinonim za uspeh slovenskega filma. Njegov izdelek le potrjuje slab nivo dojemljivosti slovenske publike, ki bi domači film potunkala v brezno po kakovosti, če bi začeli proizvajati filmske produkte v slogu slovenskega občega okusa. Bernhard??? Kateri? Misliš Thomas Bernhard? Ja, sem brala, pa še marsikaj sem brala. Kaj bi rad povedal?

— Simona
27.1. 2006 ob 16:40 zvezdica

Sej bi mi blo že kr dolgcajt brez tebe, brez tvojih mehkih besed in neizmerne ljubezni do naše domače besede, predvsem filmske, predvsem pa po tej strašni resnobnosti, sicer blagi, pa vendar, in odgovornosti do vsega kar napišeš. Glej, ti samo lepo uživaj v tem našem krasnem filmu, pa dober si jih oglej, mogoče si še kaj prezrla, kakšen podton, kakšno še globlje sporočilo, skratka kaj več, česar pač jaz ne vidim, ker zame je drevo neka zanimiva gozdna žival in s takšnim oslom pač ne gre. Sam bom, medtem ko boste vi uživali v kinodvorani, zagotovo počel kaj drugega. V bistvu pa, da ti izdam še mojo zadnjo skrivnost, mi je dolgcajt na šihtu, pa se mal zajebavam po forumih. Želim ti še na tisoče slovenskih filmov, pa Bog ne daj, da bi se skvarili in ti ožarčili prefinjen okus, ter zamajali tvoje klene hrbtenice.

— cjele
29.1. 2006 ob 11:32

Pišem samo zato, ker ta film je bolj predrzen rop kot tisti od sefov SKB banke. Šterka bi kar zapru in ga dal delat na prisilno delo v kamnolom, pa čeprav kamne s kupa na kup prelagat! ...bi bilo bolj koristno. Film je mogoče lahko všeč ednino še največjim izprijenim izmečkom današnje družbe, oziroma, kakor bi rekla Simona, "zahtevni publiki". Sej sama igra igralcev me še ni tok motila. Igra, mislim da Nataše Burger, se mi je zdela še celo dobra, vendar pa bi jaz na njenem mestu raje igral v porničih, kot pa v tem ogabnem filmu brez zgodbe.

— Žiga
29.1. 2006 ob 15:43

Me prav zanima, kakšne filme gledajo 'svetniki', ki se upirajo okusu največjih izprijenih izmečkov naše družbe? Lepo, da priporočaš igralki, ki ji priznavaš kvaliteto igre, snemanje porničev. Je to žanr, ki ga preferirajo 'svetniki' naše družbe?

— Simona
30.1. 2006 ob 13:54

Jez nisem noben svetnik, sm precej "pokvarjen" fant, ki si rad kdaj tud kakšen pornič pogleda. Bom mogu pa še zlo nizko past, da bom razumel in si brez predsodkov ogledu ta film. Iz bogatih izkušenj ti povem, da dobre igralke v porničih marsikdaj veliko bolj sexy izgledajo, tako da ti igralske sposobnosti tam prav koristijo. Kar sm hotel povedati je, da ženske v porničih sexajo perverzno, v tem filmu pa je seks nagnusen, zato so porniči iz tega stališča boljša izbira tudi za igralke in ne samo gledalce. Če bi bil to vsaj zanimiv, dober ali smešen film, bi jo še razumel, da se je za dober denar pripravljena tok nizko spustiti, ker bi seks spregledu. Lahko narediš karkoli, pa se bo 0.1% ljudi zdelo genialno, in ker bodo edini, ki bodo "štekal", se bodo imeli za nadintiligentne. Je pa res, da so ponavadi najbolj "umetniško" navdahnjeni in zainterisirani oz. elita družbe (poslanci,...), že čez vso zgodovino, tudi najbolj izprijeni predstavniki družbe. Za njih preproste stvari pač ne zadoščajo in so jih naveličani. Če se šteješ v to elitno skupino, potem vse razumem. Vseen pa bi bila lahko vaša elitna skupina mal dobrodelna in nas preprostejše ter neumnejše nehala za nos vlečt s takimi filmi in jih sama financirala.

— Žiga
30.1. 2006 ob 14:30

Strinjam se, da je seks v tem filmu gnusen. Tako je tudi posnet, zrežiran. V tem je tudi poanta. To ni prikazovanje seksa, da bi tebe vzburjal in zabaval, ampak podaja histerijo drug drugega naveličanega zakonskega para po dvajsteih letih. V filmih ima včasih seks kakšen pomen, a ne. Nataši Burger je absolutno v čast, da si je drznila spustiti za poanto filma v tako stvar. Ne zato, da bi seksi izgledala, ali tebi povzročila erekcijo, ampak za poanto projekta, pri katerem je sodelovala, in odlično opravila svojo vlogo. Težko pa bi trdila, da je v čast ženski, da se proda in resnično fuka pred kamerami le zato, da se tebi na kavču doma dvigne, kar pomeni, da se bo lahko rodala še naslednjič.

— Simona
30.1. 2006 ob 14:48 zvezdica

Kaj misliš katerih je več med davkoplačevalci; tistih s tako "prefinjenim" smislom za visoko klulturo kot ga imaš ti, ali tistih, katerih okus je pač bolj v povprečju in jih ti morda celo nekoliko žaljivo imenuješ raja? Komu bi torej morali biti namenjeni filmi, ki so s tem denarjem financirani? Poleg tega gre pri teh "nacionalnih" produkcijah kakšen tolar preveč v žepe določenih posameznikov namesto, da bi se vložil v produkcijo, promocijo, ipd. In temu se po domače reče kraja...

— Gledalec
30.1. 2006 ob 14:51 zvezdica

Poleg tega pa najboljše, da prosiš za službo na Filmskem skladu RS, ker takšno razmišljanje kot ga imaš ti, je slovenski film pripeljalo tja kjer je; še domači gledalci ga sovražijo...

— Gledalec
30.1. 2006 ob 15:03 zvezdica

Zapravil si za dobre 3 bajte denarja za veleumni film kot je Uglaševanje. Svaka čast, ne vem kako ti je sploh uspelo. Mitja Okorn se mi drugače zdi mal primitiven, ampak to, da bi zapravil približno 500 jurjev za takle film, je pa kar prav povedal. Ne vem, se tebi zdi, da se Slovenci res tako obnašamo? Da kr neki slonimo in premišljujemo kot kakšni debili? Meni se ne ... Moraš malo mislit tudi na gledalce, ko snemaš film, ne samo nase in na svoje fantazije. Film ni dober. Dolgočasen je in nerealen. Nedinamičen. Pojdi v šolo k Janu Cvitkoviču!

— urša
30.1. 2006 ob 20:42

Seveda ji je lahko v čast, če se v tej tržno usmerjeni kapitalistični družbi dobro znajde, razmišlja s svojo glavo in se otrese bedastega klišejskega razmišljanja, ki je kljub vseobsegajočem moralnem razvratu preživel, da je fuk grešen in ponižujoč, poleg tega pa še dobro zasluži, in to legalno in legitimno!!!, v nasprotju z nekaterimi lopovi ala šterk. Kot za povrh pa nudi užitek tisočim moškim in v njihovem imenu se takim ženskam zahvaljujem. Da pa se nebi narobe razumela, jez novga porniča res ne potrebujem, ker imam srečo in zelo v redu in sexy punco, tako da starih res kvalitetnih porničev ne vržem stran samo zaradi nostalgije. To temo sem odpru, ker jez v tem filmu drugega kot gnusnega sexa nisem vidu! Da pa se mi mogoče vsaj mal ohladi jeza do tega lopova, pa bi te prosu da mi poskusiš vsaj mal razpihat meglo pred očmi in kar se da po kmečko razložiš kaj je v temu filmu sploh dobrega, zanimivga, dobr prikaznga, poanto al pa vsaj nekaj.

— Žiga
31.1. 2006 ob 1:22 zvezdica

O gledalcih: Nimam nič proti lahkotnejšim filmskim produktom, celo mislim, da morajo obstajati. Tudi jaz z lahkoto prav rada uživam predvsem ob krimičih, trilerjih in srhljivkah, ki niso nujno na nevemkakšnem nivoju. Ne morem se kar naprej futrat z visokoletečimi art izdelki. Vidim pa problem v majhnem finančno skromnem slovenskem trgu, kjer je vsak film zelo pomemben, in se mi zdi pač logično pametno, da ustvarjalci ciljajo predvsem na umetniško kakovost, s katero se prebijajo tudi na tuj trg, in širijo prepoznavnost, utirajo pot boljšim časom naproti. Strinjam se, da je politika Filmskega sklada na psu, ker ne razpolaga z denarjem preudarno. Nekdo popoka masten honorar, spet drugi dobi za tortico in gosti sok brez prepričljivega argumenta. Ne samo to. Tudi kulturna politika je prav nespoštljiva do gledalcev, do umetnikov pa sploh. Uglaševanje na primer je poleg glavne nagrade v Mannheimu dobil tudi nagrado Združenja slo. kritikov. V časopisih pa ga je nekaj kritikov raztrgalo. Kdo so kateri kritiki? Kateri kritiki so bimboti? Žal je v našem prostoru večje vprašanje, kateri kritiki imajo koga rajši ob kavici ali na pogled. Recenzije, ki bi gledalcu o čem pričale, so prava redkost. Edini, ki je zame utemeljil negodovanje, je Andrej Gustinčič, češ da je pričakoval pojasnila o ozadju likov, zaradi katerih so se znašli v mučnem položaju. Da ostane pri nepojasnjeni mučnosti. To lahko sprejmem, saj je jasno povedano in smiselno. Vsi kritiki mu priznavajo mojstrstvo v smislu prikazovanja skozi podobo, načina, kako prikazuje zgodbo preko vizualnih in zvočnih detajlov. Tudi jaz to njegovo sposobnost občudujem. Nedorečenost po Gustinčiču pa je na primer meni ugajala, čeprav sprejemam njegovo kritiko. Ta mučnost se mi je zdel realen prikaz povprečne tovrstne zakonske situacije, v kateri še sami akterji ne vedo natančno, zakaj se jim to dogaja, zato je mučno. Pojasnila bi godila gledalcu, ampak po mojem poteptala realno vzdušje. Je pa gotovo težko prebavljiv tako 'žaljiv' prikaz te tematike za še vedno zelo tradicionalno naravnano Slovenijo, kjer morala še vedno pritiska v smer, da se v še tako mučni familiji najde vnebovpijoča vrednota. In še tako gnusen seks je zveličaven.

— Simona
3.2. 2006 ob 13:57

Tole je pa že komedija, draga Simona, mater maš cajta. Pa kolk maš za povedat, pa kako ti na široko razmišljaš. Ti si ko ena gospa Bovary, kr neki se ti dogaja. Da ti ni dolgcajt? Sej te zastopim, ampak tkole prek forumov, tko ne bo šlo. Pejt rajš kam ven, pa ne sam u kino, te slovenske mojstrovine gledat. Dej no, Simona, pozab na filme, v živo gre bistveno boljš, kot virtualno. Na čim prejšnje okrevanje, pozdravljena.

— cjele
4.2. 2006 ob 16:36

Hvala za skrb za moje psihofizično zdravje, čeprav te nisem prosila za poskus laične diagnoze. Tole meni ne vzame toliko časa, kot očitno sklepaš, verjetno po sebi. Ja, razmišljam široko, heureka, kakšno čudaštvo! Madame Bovary se ni dogajalo kr neki. Razmišljaš zelo ozko. Malo manj deluj v živo, očitno te omejuje v razmisleku o doživetem, pa tudi zanimivo očitno ni tako, kot trdiš. Tudi tebi privoščim boljše čase. Lp

— Simona
5.2. 2006 ob 12:50

ne morem verjet da take filme resnično ljudje hodijo v kino gledat.kateri slovenski film je pa bil še dober?razn unih pri katerih ima đuro prste vmes.res žalostno da v sloveniji nismo sposobni narediti dober film

— Scorpion
6.2. 2006 ob 17:30

Upam, da se bo ob distribuciji film tako "uglasil" tudi z za režiserja tako postranskimi zadevami, kot je poštenost do statistk, ter jim/nam bo po 1 letu in pol končno izplačal dnevni honorar - da si bomo film vsaj lahko ogledale!!

— maja
12.2. 2006 ob 9:26 zvezdica

Sem z zanimanjem prebral vaše komentarje o novem filmu Igorja Šterka in o slovenskih filmih nasploh. Ker proučujem to tematiko, se mi je ob branju vaših prispevkov pojavilo eno vprašanje: kako to, da nihče od vas ne omenja filma Šelestenje Janeza Lapajneja, ki ima zelo dobro naratologijo, se loteva aktualne tematike (spor po odločitvi, da splavi) jo skuša pripeljati do pozitivne rešitve in ima hkrati odlično fotografijo? Kot podprašanje: po kakšnem sistemu se razvščajo slovenski filmi? Po kvaliteti, stilu ali gledanosti? Lep pozdrav v belo Ljubljano

— Ivan
13.2. 2006 ob 17:08

Imeti, kar neka jajca?...svojega dela, ustvarjanja, sanj... saj te kar 2 mio.,Slo. kritikov hitro prečita. Kaj sem hotel povedati?...a ja kot vsi Slo. filmi samo jaz to vem in 2 mio. Slovencev. SLAVA NAM.Brez glave in brez repa. Kaj je kultura...davkoplače valski denar!...enkrat bo genij...umetnik svetovnega kova... in vsi moramo k tem strmet,,?stremet..st ret... Se še spomnite Končarja in njegovih aktualnih tem PATRIOT?!

— zmeda v kitajski četrt
14.2. 2006 ob 7:21 zvezdica

Če pogledamo na splošno so naši "visoko" proračunski filmi vsi za en .! Pa poglejmo kako je z dnarjem! Film dobi visok proračun in porab vs dnar da išče lokacijo v Amsterdamu!!! Potem pa posname še en klasični film brez vsebine s prizori ko tip sedi na stolu, al pa za mizo, pa prizor ne traja niti 10sek. Filmi kot so Kruh in mleko (spet Peter Musevski) mogoce poberejo nagrade na tretjerazrednih festivalih, ampak kako pa privabljajo gledalce v kinematografe v tujini če porabijo ves denar za sam film! Denarja iz tujine priteče od ogledov zelo malo, dvomim pa da za pravice od vrtenja filma dobijo veliko! Če gremo na slovenske filme Tu pa Tam, ali Kajmak in Marmelada, ko sta filma z majhnim proračunom, oz. pri filmu Tu pa Tam je cel film vreden toliko kot 10 prizorov iz UGLAŠEVANJA (pa vemo kako kratki so nekateri), nabere večji dobiček samo na domači sceni! Torej filmi za velik pozitivni dobiček so večinoma za slo. javnost, če pa se gremo pobiranje nagrad na gnilih festivalih potem pa moramo davkoplačevalci pač metati denar stran, za filme z minimalnim dobičkom in obiskom in za populacijo 0.0025% slovencev (5000 gledalcev) ali še manj. V glavnem naredite vsaj film ki bo pobral glavne nagrade na festivalu v Cannesu in na največjih festivalih, ali film ala it. Pianist. In se hvalite potem! Še nekaj! Nočem žaliti ampak film je primeren tudi za ljudi, ki slabo slišijo in gluhe, ker je sramota da je teksta tako malo. Najboljši igralci mora združiti tekst in igro, vendar nevem zakaj v tem primeru Šterk ni posnel nemega filma??? Mislim, da bi bil odziv gledalcev celo boljši!!! SLOVENSKA RAJA UPRIMO SE NATEGOVANJU! Mogoče bi pa lahko posneli film Nategovanje, zgodba pa bi tekla o slovenskem filmu! Režijo pa bi imela Đuro ali Okorn saj edino onadva pokažeta realno sliko!

— Tejko
14.2. 2006 ob 15:36 zvezdica

Šelestenje je res z večih vidikov dober film in ga tudi sama uvrščam v vrh slovenske kinematografije. Tisto, zaradi česar pa ga ni na primer na mojem osebnem top seznamu, pa tiči v dramaturškem pristopu. Je to film o razhodu partnerjev ali o problematiki splava, ki vpliva na odnos? V prvem primeru odgovora se mi je zdel prevelik poudarek na splavu kot ključnem, skoraj edinem problemu med njima. V drugem primeru pa je problem splava za glavno junakinjo premalo predstavljen. Zakaj tak cirkus okrog nečesa, kar marsikatera ženska s partnerjem v paketu prenese brez posebnih notranjih pretresov. Skratka, premalo poglobljeno v psihološkem smislu. Pereveč samo po sebi umevno. Filmi se rangirajo po kvaliteti (festivalske nagrade, strokovne kritike) na eni strani in po stopnji gledanosti na drugi. Seveda se to dvoje ne prekriva nujno. Kakovostno slab film lahko uživa visoko stopnjo glednosti (Tu pa tam). Po stilu pri nas težko rangiramo filme, ker je žanr bolj ali manj rezerviran na dramo. Finance pač delajo svoje.

— Simona
14.2. 2006 ob 15:43 zvezdica

Zlati lev pač ni nagrada s tretjerazrednega festivala. Stopnja gledanosti določenega produkta ne govori le o ustvarjalcih, ampak tudi o vsesplošnem nivoju publike. Kam pa bi prišli, če bi se prilagajali le povprečnemu nivoju zahtevnosti javnosti. Poslušali bi le Fredije Milerje in gledali filme tipa Tu pa tam. Slovenija si pač ne more privoščit, da bo le zadovoljevala gledalce s kajmaki in marmeladami, raje kotira na polje kakovosti prek festivalov. Imaš popcorn holivudsko sceno in uživaj. Oglej si Šterkov Ekspres, ekspres in se sprašuj, zakaj je film nemi.

— Simona
15.6. 2006 ob 9:09 zvezdica

Mislim, da je največji problem Šterkovih filmov v tem, da nam polovico zgodbe zamolči, nam jo izbriše, da si jo sami interpretiramo v možganih. S tem povzroči, da se z junaki njegovih filmov enostavno ne moremo identificirati in z njimi sočustvovati ali pa jih obsojati. V tem primeru, filmu Uglaševanje, je podobna zadeva... film nam predstavi le določene izseke iz življenja razočaranih zakoncev (čeprav je že to povsem zlajana stvar), nikakor pa ne zvemo od njih več kot le imena in obraze. Zakonca se v določenem trenutku želita ločiti, potem pa v naslednjem kadru seksata... in mi ne vemo, zakaj je do tega pripeljalo. Čemu nenadno sovraštvo preide v ljubezen? Vem, da je Šterk mojster prikazovanja podob v filmu, ampak odkrito povedano... kaj nam od filma ostane, če so nam na ogled samo podobe? Za nekatere čista poezija, a zame osebno ne ravno veliko. Če je več kot polovica zgodbe zamolčane in si jo moramo sami interpretirati, potem res ne vidim smisla v snemanju takšnih filmov. Režiser v filmu nastopi v vlogi pripovedovalca, da prestavi scenarij na način, ki se bo približal ljudem.

— The Dude
22.9. 2006 ob 5:10

Evropski film naj ostane evropski, in gdo mara le tisto kar klonira Hollywood ne more dojeti da obstajaju še nekateri dinosavri kateri imajo všeč tudi finsko, češko ali švicarsko kinemtografijo. In tudi slovensko. Remake Kekeca!? Ideja le iz hollywoodski opranih možganov... Vse več evropskih filmov se dela za ameriške standarde, toda skoraj se nobeni zares ne bo odpravil preko luže. Povprečni ameriški gledalec se ne bo ni dotaknil evropskega filma, vse kar ni ameriško je "foreign", torej le traparije za izogniti (če berete komentarje na IMDb veste kaj to pomeni)... Hollywoodski filmi naj se delajo v ZDA, in v Evropi naj obstaja evropski film. Avditorij hollywoodskih izdelkov za masovno uporabo in občudovalce G.Busha prosim da upoštevajo pravico na različnost. Če niso že pozabili pomen tiste besede.

— przgzr
4.9. 2007 ob 13:48

Tejko:Filmi kot so Kruh in mleko (spet Peter Musevski) mogoce poberejo nagrade na tretjerazrednih festivalih. Tretjerazredni? Beneški lev??? Beneški festival je tretjerazredni? NO COMENT San sebastian je tretjerazredni? Dva festivala dve največji denarni nagradi na svetu za kruh in meko in odgrobadogroba v svetu filma. Tretjerazredni festivali? Zanimivo.

— igor
4.9. 2007 ob 13:49

Čestitam in se v vsem strinjam s tabo.

— igor
16.2. 2009 ob 0:00

A smem vprašat, zakaj je Kolosej tako beden promotor slovenskih filmov?! Celo enkrat samkrat je bil film na sporedu, kako naj ima slovenstvo pozitivno mnenje o nečem, kar si niti ogledati ne more???!!!

— Katarina

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.