Kolosej
Film distribucije Cenex

Tiger in Medvedek Pu

animirani, komedija
Na sporedu od: 31.8.2000, Kolosej Ljubljana
1h 17min / 77min
Scenarij: A.A. Milne, Eddie Guzelian, Jun Falkenstein
Režija: Jun Falkenstein

Kdo je napisal vse zgodbe o medvedku Puju?

Napisal jih je pisatelj, humorist, pisec iger in časnikar z imenom Alan Alexander Milne, ki se je rodil leta 1882 v Londonu, kjer je 31. marca 1956 tudi umrl. Zgodbe o dečku Christopherju Robinu, ki je imel zelo rad igrače in živali, in o njegovem najljubšem prijatelju medvedku Puju, je zbral v dveh knjigah na pobudo svoje soproge Daphne, obe pa imamo prevedene tudi v slovenski jezik. To sta Medved Pu in pa Hiša na Pujevem oglu. V tej drugi igra pomembno vlogo tudi Tiger, ki bi zase rad, da se njegovo ime piše z dvema g (ggrrrr!), in ki nadvse uživa in sploh cel božji dan nič drugega ne počne, kot poskakuje naokrog in se zaletava v vse, kar mu pride na pot. O njem so Disneyjevi mojstri posneli celovečerni risani film, o katerem pa kaj več malo pozneje.

Prva zgodbica o medvedku Puju je izšla 24. decembra 1925 v londonskem dnevniku London Evening News. Uredniki so takoj staknili glave, preblisnilo jih je, da bo Pu postal zelo priljubljen (kar se je potrdilo že takoj naslednji dan), zato so jo še istega - božičnega - dne predvajali tudi po radiu BBC. Od tega dne dalje je medved Pu osvojil otroke (in odrasle) po vsem svetu, s svojimi prigodami je kratkočasil nešteto poslušalcev radijskih valov v mnogih deželah, napolnil je dve prej omenjeni knjigi, ki sta izšli (do zdaj) v najmanj 45 milijonih izvodih in sta prevedeni v (najmanj) 31 jezikov.

A.A. Milne je eden najplodovitejših angleških piscev iger, proslavil pa se je najprej s svojimi humorističnimi eseji, ki jih je pisal za revijo Punch, kjer je osem let služboval tudi kot pomočnik glavnega in odgovornega urednika. Prve zgodbe o medvedu Puju je napisal v prvi vrsti zato, da bi zabaval sebe, saj se mu je zdela izbira otroka (Christopherja Robina Milneja) kot katalizatorja svojih občutkov odličen način, da (še) boljše piše o dogodkih po svetu, aferah, politiki, konfliktih, skrivnostih, ugankah in, kot protiutež tem smrtno resnim temam, o lepoti otroštva.

Christopher Robin Milne je nekoč imel laboda, ki mu je bilo ime Pu. Ko sta se z labodom poslovila, je ime ostalo in, kot da bi čakalo na drugega lastnika, tega tudi našlo. Našel ga je Christopher Robin med obiskom živalskega vrta. Fant ga ni obiskoval kot drugi ljudje, ki začnejo z napisom VHOD in končajo pri IZHODU, pa še to pot ponavadi opravijo prehitro. Christopher Robin je bil eden tistih obiskovalcev, ki imajo svojo najljubšo žival in h kateri se najprej zapodijo, da jo lepo pozdravijo. Christopher Robin je imel kanadskega črnega medveda. Med obiski londonskega živalskega vrta vedno najprej stekel k severnim medvedom, se z njimi na dolgo in široko pomenil, potem pa se je napotil malo nižje k brundajočemu, črno rjavemu kosmatincu, ob katerem je vedno vkliknil: "O, medo!" Ne pisatelj ne Christopher se ne spomnita več, ali je Winnie (tako je bilo tistemu kosmatincu ime) dobil ime po Puju ali Pu po Winnieju, toda glavni junak Milnejevih zgodb, ki se mu je sčasoma (poleg čebel, s katerimi ima vedno nerazčiščene "medene" zadeve) pridružila cela družinica, je postal medved Pu. Ob njem nikakor ne smemo pozabiti na oslička Sivčka, na kenguruja (enega ali dva), na Pujska in seveda na Tigra, ki svoje osebnosti ni podedoval po kakšnem tigru, ampak po bistrem črnem španjelu Chumu, ki je vedno poskakoval in se zaletaval v stvari in svojim lastnikom nasploh povzročal nemalo skrbi. Sova in Zajec pa predstavljata živali, ki so imele svoj dom v bližini pisateljeve farme Cotchford v vzhodnem Sussexu. Gozd in "Gozdič stotih akrov" sta navdihnila Ashdown Forrest in The Five Houndred Acre Wood.

Pravi Christopher Robin je umrl 20. aprila 1996. Nekaj let pred smrtjo je aktivno sodeloval v prizadevanjih za ohranitev in zaščito z gozdom porasle pokrajine v bližini rojstnega kraja svojega očeta, ki je bila navdih za njegova priljubljena književna dela.

Studio Walt Disney je odkupil pravice za ekranizacijo obeh knjig že leta 1961. Leta 1966 je prišla v kina prva risana zgodba Medved Pu in čebelje drevo. Dve leti pozneje je Disneyjev studio z drugim animiranim filmov o dogodivščinah Medveda Puja (Winnie the Pooh and the Blustery Day) osvojil oskarja za najboljši kratki animirani film. Pu se je pozneje pojavil še v dveh filmanih zgodbah, tokrat pa so se pri Disneyju prvič odločili, da v osrednji vlogi predstavijo Tigra. Celovečerna risanka Tiger in medvedek Pu je prva po sedemnajstih letih, ki se je znova spomnila dečka Christopherja Robina in njegovih najdražjih spremljevalcev iz otroških let.

Prvič torej je glavni junak Tiger - v družbi Puja in ostalih, saj bi mu bilo njih zelooo dolgčas. Toda Tiger si je pač vpičil v glavo, da bo tokrat film nosil naslov po njem, saj jih ima Pu že štiri, da vseh knjig in igric sploh ne omenjamo. Prav, naj mu bo. V naslovu je prvi, ni pa edini.

Tiger in medvedek Pu - o čem vse govori ta zgodba

Tiger zelo rad zelo veliko govori, a še bolj zelo rad poskakuje. Poskakuje na svojem repu, ki mu služi kot vzmet. Poskakuje sem in tja, nazaj in naprej, navzgor in navzdol… skratka, poskakuje brez postanka. Družbo mu dela kenguru Ru, ki je nasploh dober skakalec, pa tega Tiger nekako ne opazi, predvsem pa je Ru spreten skakalec, dosti bolj spreten kot Tiger, in pri svojem skakanju ničesar ne prevrne, razbije, polije… skratka ničesar ne poškoduje. Tiger je bolj vročekrven skakalec, ni pa dobro biti v njegovi bližini, ko ga zgrabi posebej vneta skakalska žilica. Še Pujsek ve, da ni pametno stati pod drevesom, če zgoraj na veji sedi Tiger; po pomoti bi se morebiti spomnil ravno takrat poskočiti nekam drugam, pristal bi pa na Pujsku, na primer. Zato mu tudi Ru predlaga, naj skače v družbi sebi enakih, skupaj s svojo družino, kot se spodobi. A kaj ko Tiger nima družine. Pri bistri, izobraženi in nasploh pametni Sovi vidi, kakšno je videti družinsko drevo, spozna, da družina pomeni imeti očeta, mamo, brate, sestre, bratrance, strice, babico, pradedka in tako naprej. On pa nima nikogar. In nenadoma postane zelo osamljen.

Da bi osamljenosti naredil konec, se odloči v gozdu poiskati svoje družinsko drevo. Išče in išče, pa ga ne najde. Tako zelo je nesrečen, da pozabi na Sivčkovo hišico, ki jo je pri poskakovanju po nerodnosti porušil in bi jo bilo treba na novo postaviti. Vsi prijatelji s Pujem na čelu so zaskrbljeni zanj. Pišejo mu pismo, da bi ga potolažili, in se podpišejo - kako nerodno - Tvoja družina. To šele podžge neučakanega Tigra! Kako se vsa štorija konča, pove konec, ki pa ne napoči, ko zazvoni šolski zvonec, temveč takrat, ko obrnete pravi list v knjigi o Hiši na Pujevem oglu ali - tako kot tokrat - ko izgine s platna kina zadnja sličica in se v dvorani prižgejo luči.

Ustvarjalci in drugi "krivci" za ta film

Ko so se Disneyjevi tehniki, risarji in drugi umetniki ubadali z načrti v zvezi z celovečernim risanim filmom Tiger in medvedek Pu, so se odločili, da s stilom posežejo nazaj v šestdeseta leta in da se strogo držijo umetniških ilustracij E. H. Sheparda v obeh izvirnih knjigah. To pomeni, da vas bo prevzela topla, mehka in prav nič "računalniška" risba likov in na nek način "akvarelno impresionistični" ton gozdnatega okolja, kjer se zgodba dogaja. Oprijeli so se torej temeljnih osnov klasične animacije, ki je ob modernih Tarzanih, Herkulih, Aladinih in njim podobnih že skoraj pozabljena. Upravičeno lahko trdimo, da Tiger in medvedek Pu vestno sledi zakonom Shepardove risbe in da cel film vzbuja prepričljiv vtis, da so se pred nami razgrnile umetnikove čudovite ilustracije in… oživele.

Scenografist Toby Bluth, ki je pri risankah nekakšen umetniški vodja celotnega projekta, in ki je tudi sam knjižni ilustrator in risar, zraven pa še plodovit režiser in igralec v več kot 120 gledaliških delih, pravi: "Odločili smo se, da naredimo "Pujevo risanko". Gledalci, predvsem starejši, morajo videti tisto, kar jih je navdušilo pri prejšnjih štirih Pujevih risankah in v knjigah. Hkrati pa smo hoteli Puja neokrnjenega predstaviti tudi mlajši generaciji, ki ga morda gleda prvič. Hotel sem, da je film videti, kot bi ga režiral ilustrator Shepard. Vse je moralo izgledati kot risba. Začeli smo z njo in šele pozneje dodali svetlobo in zrak. Prizorom smo nato dodali nežen nanos tempere in šele čisto na koncu barve. Napredna tehnika snemanja in moderne kamere pa so nam omogočile, da smo dodali še perspektivo, računalniška animacija pa je dodala prepričljive efekte naletavanja snega in odpadajočega listja."

Pri glasbeni opremi je pomagal odlični, naravnost "tigrastični" duo Richard M. Sherman in Robert B. Sherman. Dvakrat sta že osvojila oskarja, za najboljšo izvirno pesem Chim Chim Cher-ee in glasbo za najuspešnejši filmski musical vseh časov Mary Poppins, s svojimi čudoviti pesmimi, melodijami in filmskimi glasbenimi opremami, od Pasti za starše do Knjige o džungli, pa sta se "vsedla v ušesa" mnogih gledalcev. S pesmijo Let"s Get Together iz družinske komedije Past za starše v izvedbi Hayleyja Millsa sta prišla leta 1961 na vrh ameriške lestvice najbolj popularnih. Brata Sherman sta napisala, poleg glasbe seveda, tudi scenarije za Toma Sawyerja (na moskovskem filmskem festivalu je osvojil najvišjo nagrado), za Huckleberyja Finna, The Slipper and the Rose in za The Magic of Lassie. Slednji jima je prinesel nominacijo za oskarja za pesem When You"re Loved. V svoji karieri sta, poleg obeh oskarjev, osvojila dva grammyja in 23 zlatih oziroma platinastih albumov. Pesmica Feed the Birds iz musicala Mary Poppins je bila najljubša pesem legende risanega filma Walta Disneyja.

Tudi za vse štiri prejšnje Pujeve filmske dogodivščine sta napisala glasbo. Za zadnjo pesem v filmu, prelepo balado Srce te bo popeljalo domov (Your Heart Will Lead You Home, sta sodelovala z grammyjem nagrajenim pevcem in piscem pesmi Kennyjem Logginsom. Spremljajočo glasbo pa je napisal Harry Gregson-Williams, ki se je proslavil z delom pri akcijskih uspešnicah Alcatraz in Državni sovražnik.

Glas je Tigru in medvedu Puju posodil priznani umetnik neskončnih "glasovnih zmožnosti" Jim Cummings. Je eden najbolj zaposlenih in sposobnih "posojevalcev" glasov v filmski industriji in ga poznajo tako starejši kot mlajši gledalci. S studiem Disney je prvič sodeloval leta 1984, ko je "uglasil" Lionela v Dumbovem cirkusu, ki še dandanes zaseda mnoge radijske valove. Kmalu za tem so ga izbrali za "edini pravi" glas medveda Puja, zato Pu govori z njegovim glasom v vseh filmskih in televizijskih upodobitvah. Ker pa je vsestranski umetnik, je za naš film uglasil tudi Tigra. Za svoje delo je bil že dvakrat nagrajen z grammyjem. Ob tem neprestano sodeluje pri vrsti Disneyjevih televizijskih risanih serij, kot so Goof Troop, Chip"n"Dale Rescue Rangers, Mighty Ducks in drugih. Slišali smo ga tudi v nekaterih uspešnih celovečercih: Maska, Casper, Pri Addamsovih in mnogih drugih.

Prav tako ne more brez njega celovečerna animirana produkcija pri Disneyju. Sodeloval je pri Herkulu, Pocahontas, Notredamskemu zvonarju, Aladinu in Levjem kralju, od starejših pa naj omenimo Malo morsko deklico, Kdo je potunkal Zajca Rogerja in Vsi psi gredo v raj. Da pa bi bila mera njegovega vsestranskega glasovnega talenta polna, naj omenimo, da je bilo njegov glas slišati tudi na filmskih napovednikih za celo vrsto filmov "za odrasle". Med najbolj značilne sodijo Pogumno srce, Osumljenih pet, Kot voda za čokolado, Tombstone in

Komentarji

15.12. 2006 ob 12:28

zelo vredu risanka za otroke

— keziba
14.10. 2016 ob 15:42

Odlicen film

— Katjaflisar

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.