Tista druga sestra

Vsebina

Glavna junakinja te navdihujoče in pogosto grenko-sladke romantične komedije je štiriindvajsetletna Carla Tate (Juliette Lewis), mlada ženska z motnjami v duševnem razvoju, ki je po letih posebnega izobraževanja na zasebni šoli premagala skoraj vse ovire - razen svoje preveč zaščitniške matere. Po končanem šolanju se vrne domov, polna sanj in ambicij. Potrebo po osebni rasti začne izražati na načine, s katerimi se njena mati ne more sprijazniti. Ko se prvič zaljubi, ji Carla celo kljubuje, saj ji skuša dokazati, da je odgovorna odrasla oseba, vredna ljubezni - čeprav se morda na videz ne zdi tako. Skupaj s fantom (Giovanni Ribisi) se podata na popotovanje, na katerem bosta odkrila, kdo sta in poiskala odgovore na nekatere najtežje življenjske izzive. Predvsem pa bosta skušala dokazati, da je povsem običajno življenje včasih izreden dosežek.

O snemanju

Korenine projekta Tista druga sestra je moč najti v spominih producentke Alexandre Rose na prijateljstvo, ki ga je v otroštvu sklenila z deklico z motnjami v duševnem razvoju in naklonjenostjo Garryja Marshalla do dečka s podobnimi težavami. Marshall in Roseova sta že med snemanjem filma Frankie and Johnny postavila temelje dolgotrajnega procesa povezovanja obeh zgodb in preoblikovanja osnovnih zamisli v scenarij. "Vedno iščem novem pristope pri pripovedovanju ljubezenske zgodbe," razlaga Marshall. "Ta je nekaj posebnega, saj temelji na tem, da starši sprejmejo svoje otroke take, kot so. O neurejenih družinah vedno govorimo zato, ker je eden od članov nevrotičen, drugi pijanec in podobno. Ni pa veliko zgodb, ki bi pripovedovale o zelo specifični situaciji oziroma o tem, kako se družina spoprime z njo. Nekateri starši imajo umsko in nekateri telesno prizadete otroke. Nič žalega niso storili nikomur, da jih imajo. Tako se je pač zgodilo in s tem se morajo sprijazniti. Enim to uspe bolje kot drugim."

Roseova se spominja: "Odraščala sem z deklico, kot je Carla. Skupaj sva hodili v šolo in poznala sem njene domače. Vedno me je navdihoval njen pogum in smisel za humor, ko si je prizadevala za samostojnostjo. Njeni starši ter bratje in sestre so veliko prestali, ko so jo spoznavali."

Producenti in scenaristi so sodelovali s številnimi ustanovami, ki se ukvarjajo z otroki z motnjami v duševnem razvoju. Kot so ugotovili, ni preprostega in enega samega odgovora na vprašanje, zakaj se otroci takšni rodijo. "V našem filmu," razlaga Roseova, "sta mlada človeka sposobna živeti sama in biti ustvarjalna pripadnika družbe. Carla in Danny imata marsikaj ponuditi in njune sposobnosti je moč koristno uporabiti." Fondacija izjemnih otrok, kot se imenuje ena od ustanov, ki so jih obiskali, ima izredno uspešen program, v okviru katerega mladostnike z motnjami v duševnem razvoju naučijo različnih veščin. "Pogosto se izkažejo za neverjetne delavce," dodaja Roseova. "Njihova osredotočenost je izjemna, njihova zvestoba čudovita." Juliette Lewis in Giovanni Ribisi sta preživela ogromno časa pri Fondacijah izjemnih otrok ter McBridovem centru za posebno izobraževanje. Podrobno pa sta zaslišala tudi producentko Roseovo o njeni prijateljici iz otroštva. Želela sta kar najbolje razumeti svoja lika in izzive, s katerimi se soočata v prizadevanjih postati "običajen človek." Delala sta skupaj z umsko in telesno prizadetimi otroki in odraslimi, poslušala zgodbe o njihovih uspehih in neuspehih, kot tudi o bitkah, ki so jih bili s svojimi družinami. Nekateri med njimi so kot statisti nastopili v filmu.

"Družinski člani niso terapevti," ocenjuje Roseova. "Niso usposobljeni, da bi znali ravnati z otroci z motnjami v duševnem razvoju. V filmu skušamo pokazati težave, na katere naletijo starši, ko skrbijo za odrasle mlade ljudi, ki želijo imeti reči, ki se njihovim vrstnikom zde običajne. Carla želi imeti ekvivalent srednješolske diplome, svoje stanovanje, službo in fanta."

Juliette Lewis svoj lik opisuje kot osebo, ki si želi svobode, kakršna se nam zdi samoumevna. Svoboda, da ljubimo in tvegamo, da se v ljubezni opečemo ali pa tvegamo neuspeh v šoli ali ko gremo živeti na svoje. Svobodo, da nekaj poskusimo, ne uspemo in znova poskusimo. Kot zatrjuje, je po čustveni plati zelo podobna Carli: "Tudi jaz v ljubezni še nisem našla vseh odgovorov. Tudi to, kako naj se spopadam z drugimi, mi še ni čisto jasno. Ampak po drugi strani Carla in jaz poveva natanko to, kar čutiva v danem trenutku. Običajno izustiva določeno misel takrat, ko se nama posveti." Poleg tega je bila Juliette v mladosti ravno tako odločna kot Carla. Njeni starši so jo podprli v želji po neodvisnosti in tako je obšla omejitve mladoletnikov, saj je lahko sama izbirala svoj način dela.

Režiser in scenarist Garry Marshall lahko pove zelo osebno zgodbo o otroku, ki so ga marsikdaj prezrli in ki se med vrstniki ni nikoli izkazal: "Vedno sem pomagal tistim, ki se niso najbolje odrezali," priznava. "Rad imam nepredvidljive zgodbe, ki slavijo človeškega duha, se poklonijo družini in zgodbe, ko nekomu nekako uspe preseči določene omejitve."

"Vsak režiser na snemanju ustvari določeno vzdušje," pojasnjuje Juliette. "Garry je ustvaril izredno lahkotno. Kadarkoli nas je preganjal čas, je našel kaj smešnega, čemur smo se lahko od srca nasmejali. Delno zaradi scenarija, delno zaradi življenjske točke, na kateri se nahajam in še posebej zaradi Garry se še nikoli na snemanju nisem imela tako krasno kot prav pri nastajanju Tiste druge sestre."

Tom Skerritt, ki igra Carlinega očeta Radleya, Marshalla opisuje kot človeka, ki dejansko skoraj nima ega. "Je velik medvedek, ki ga želite objeti. Ve, kaj dela, a se pretvarja, da ne ve. S tem te prisili k samoiniciativnosti. Daje ti občutek, da mu zares lahko zaupaš. Obenem pa veš, da se boš z njim krasno zabaval."

Marshall se smeje: "Prva oseba, ki jo potrebujete, ko delate film, je zvezda, kajti potem veste, da boste zanj našli distributerja." Sam si je vedno želel sodelovati z Diane Keaton, prijateljico svoje sestre Penny, prav tako uspešne filmske ustvarjalke. Režiserju se je zdela ena najbolj liberalnih, naprednih žensk, kar jih boste kdaj spoznali. Menil je, da se bo vloga Carline matere, ki prav gotovo ni napredna in sodobna, oskarjevki zdela privlačen izziv.

Keatonova Elizabeth opisuje kot žensko, "ki svoji hčerki aktivno preprečuje, da bi se zabavala, vendar se je sčasoma primorana soočiti z lastnimi sebičnimi vodili. Obenem si ne more kaj, da se ne bi zaljubila v svojo hčerko, ki se bori za možnost, da bi živela polno življenje." Pri Marshallu ji je bilo najbolj všeč, ker nikoli ni natanko vedela, kaj se bo zgodilo v prizoru, ki so ga trenutno snemali. "Vsakih pet sekund se domisli nečesa novega. Zabavnega in hkrati rahločutnega scenarija se je lotil mojstrsko. To lahko povem na podlagi lastnih izkušenj, saj sem se tudi sama poskusila v režiji. Težko je najti ustrezno ravnovesje in gledalce spraviti v smeh, obenem pa jih primorati, da se še jočejo."

Giovanni Ribisi svoj lik opisuje kot nekakšnega Romea. "Brez težav bi lahko poplesaval po ulicah in Carli pel ljubezenske pesmi. Nahaja se v svojem lastnem svetu, v katerem je vsak trenutek zanj nekaj novega." Dannyjeve omejitve dobro razume, prav tako kot razume njegova hrepenenja po pravi ljubezni. "Željo po preživetju pri človeku pogosto podžiga neka notranja moč," razlaga igralec, "in če jo pri komurkoli zatrete, jih bo to zaznamovalo za vse življenje. Sčasoma takšni ljudje postanejo povsem nesposobni in nemočni. Ljudi, kot sta Danny in Carla, je potrebno držati na odprti dlani, tako kot v budizmu, da bosta lahko delovala v svoji lastni sferi."

Hector Elizondo, ki igra Dannyjevega neuradnega varuha, pravi: "Nekateri ljudje preprosto potrebujejo vero in zaupanje. Pustite, da jim spodrsne in da padejo. Ponudite jim oporo, da bodo ponovno lahko vstali, a proces zdrsa in padca je zelo, zelo pomemben." Pri opisovanju svojega pogleda na ljubezen med Carlo in Dannyjem ter zaščitniško materjo je Elizondo parafraziral kitajski pregovor: "Kalne vode, če jih pustimo na miru, kadar gre za ljubezen, se bodo zbistrile same od sebe."

O igralcih

Juliette Lewis (Carla Tate) je pri dvanajstih nastopila v nadaljevankah Homefires in Čudežna leta. Njeni filmi so Rt strahu (prinesel ji je nominaciji za zlati globus in oskarja), Kaj žre Gilberta Grapea?, Kri na soncu, Od mraka do zore, Zadnji dnevi, Rojena morilca, Večernica, Christmas Vacation, Crooked Hearts, Too Young To Die?, Husbands and Wives, That Night ter Mixed Nuts.

Diane Keaton (Elizabeth Tate) je debitirala v Lovers and Other Strangers. Velja za eno najbolj vsestranskih igralk, režiserk in producentk. Med drugim je nastopila v vseh treh Botrih, Annie Hall (za vlogo je dobila oskarja) in Rdečih. Režirala je filma Heaven in Unstrung Heroes. Med njenimi več kot 25 filmi sta še izjemno uspešni Klub vražjih babnic in Marvinova soba.

Tom Skerritt (Radley Tate) je dobitnik nagrade emmy za najboljšega igralca za upodobitev šerifa Jimmyja Brocka v nadaljevanki Ograje našega mesta. Debitiral je v "M*A*S*H", med drugim pa smo ga videli še v Reka poje mi, Stiku, Osmem potniku, Top Gunu in Jeklenih magnolijah.

Giovanni Ribisi (Danny McMahon) je nastopil v filmih Izgubljena cesta, Reševanje vojaka Ryana, Poštar, Predmestje, The Grave, Scotch and Milk, That Thing You Do ter Mod Squad. Videli smo ga tudi v nadaljevankah Dosjeji X, Prijatelji, Bolnišnica upanja, Newyorška policija in Čudežna leta.

O filmskih ustvarjalcih

Garry Marshall (režiser in scenarist) je eden najbolj cenjenih hollywoodskih scenaristov, producentov in režiserjev tako televizijskih, filmskih kot gledaliških projektov. Kot filmski režiser je pred več kot desetletjem debitiral z Young Doctors in Love. Režiral je tudi Čedno dekle, Frankie & Johnny, Obale, Overboard, Nothing in Common, The Flamingo Kid, Exit to Eden ter Dear God. Pomagal je lansirati kariere Robina Williamsa, sestre Penny, Jasona Alexandra, Henryja Winklerja in Crystal Bernard.
Je avtor prenekaterih najbolj priljubljenih nadaljevank v zgodovini ameriške televizije, denimo Srečni časi, Laverne & Shirley, The Odd Couple ter Mork and Mindy. Marshall je pomagal oblikovati 14 televizijskih nadaljevank, bil pa je izvršni producent več kot tisočih polurnih epizod.
Wake Me When It"s Funny je naslov avtobiografiji, ki jo je napisal skupaj s hčerko Lori in v kateri je popisal 35 let življenja v Hollywoodu.

Rachel Portman je prva skladateljica, ki je prejela oskarja in tako naznanila novi val skladateljic, ki zadnje čase osvajajo Hollywood. Napisala je glasbo za Beloved, Samo ti, Benny & Joon, Dim, Sirene, Marvinova soba, Ethan Frome, Sužnja ljubezni ter Klub srečnih žensk. Oskarja je dobila za glasbo v kostumski komediji Emma. Po naštetih filmih je jasno moč sklepati, da se znajde v vsakem žanru.

Dante Spinotti, A.I.C., A.S.C. (kamera) je za svoje delo pri L.A:Zaupno dobil priznanje losangeleških kritikov, prejel pa je tudi nominacijo za oskarja. Za delo pri Poslednjem Mohikancu je prejel nagrado BAFTA. Z Garryjem Marshallom je posnel že Frankie & Johnny ter Obale. Med njegovimi filmi so še Vročina, Hitri in mrtvi, Nell ter Goodbye, Lover.