Teksaški pokol z motorko 3D

Pred mnogimi leti je skupino petih mladih v mahnem kraju v Teksasu doletela huda tragedija. Gotovo si niso bili mislili, da bodo priča takšni norosti in morbidnosti, kot so ji bili tisti dan. Samo ena od njih je ubežala pokolu; in njeno preživetje je sprožilo verigo dogodkov, ki so, vsaj na videz, končali neopisljivo grozo.

A mnogo jih ni vedelo, da je preživel še nekdo. Dojenček, skrit daleč od vse tiste norosti, in vzgajan v nevednosti o strašnem dnevu in o svojem izvoru.

Leta pozneje mora zdaj že odrasla Heather Miller (Alexandra Daddario) domov, da prevzame dediščino babice, ki je sploh ni bila poznala. Heather se s prijatelji Nikki (Tania Raymonde), Ryanom (Trey Songz) in Kennyjem (Kerum Milicki-Sanchez) poda v Teksas. Na poti poberejo avtoštoparja Darryla (Shaun Sipos), ki si bo še zaželel, da bi ne bi sprejel njihove gostoljubnosti.

Ko prispejo v Teksas, je Heather osupla nad sijajno vilo, ki jo je dobila. Njen odvetnik (Richard Riehle) jo pouči, da je posestvo njeno, a le pod določenimi pogoji: nikoli ga ne sme prodati in slediti mora napotkom, ki ji jih je v pismu pustila babica.

Še preden lahko odpre pismo, se Heather in njeni prijatelji znajdejo pred dolgo izgubljenim sorodnikom, ki je – česar ne vedo – preživel masaker pred leti. Heather se mora sprijazniti s svojo dediščino, a prej mora poskrbeti, da sploh preživi. Kajti na novo odkritemu sorodniku ni mar, ali so njegove žrtve »žlahta« ali ne. Samo kri hoče…

O snemanju filma

Kot predsednik podjetja Twisted Pictures je Carl Mazzocone produciral kar nekaj filmov iz uspešne franšize grozljivk Saw in si je zaželel še več projektov, ki bi našli strastne privržence. Ko je izvedel, da so avtorske pravice za kultno klasiko Teksaški pokol z motorko spet v rokah prvotnih lastnikov Roberta Kuhna in Kim Henkel, je sedel na prvo letalo za Austin. Lastnikoma je hvalil odlike izvirnega filma in jima razlagal, kako upa, da bo franšizo še obogatil, pri tem pa ostal zvest izvirniku. S svojo strastjo in zamislimi za projekt je prepričal Huhna in Henklovo, da sta ga določila za novega »oskrbnika« franšize.

»Sijajna grozljivka je univerzalno igrišče,« razlaga Mazzocone. »Vsi prihajamo iz različnih okolij in kultur, zato lahko drama ali komedija pri prevodu izgubita sporočilnost. Grozljivka pa je univerzalen jezik, in na splošno prestraši vsakega človeka. Tu je bavbav resničen in verodostojen; in po moje tega v sodobni filmski ustvarjalnosti manjka. Teksaški pokol z motorko uvrščam med pet najbolj grozljivih filmov. Oboževal sem izvirnik – od trenutka, ko sem bil dovolj star, da sem si ga zmogel ogledati v celoti. Izvirnik je takšna klasika zato, ker se je zdel resničen. Občutek si imel, da se lahko vse, kar se dogaja v filmu, zgodi v resničnosti. Ko je prišel v kinematografe, so ga oglašali kot film po resnični zgodbi, kar nekateri verjamejo še dandanes. Nočem biti nespoštljiv do ustvarjalcev, ki so sodelovali pri franšizah v letih potem, a zdelo se mi je, da je v rudniku ostalo še veliko zlata.«

Mazzocone je nato potovanje nazaj v Teksas začel s scenaristoma Adamom Marcusom in Debro Sullivan ter zaprosil še scenarista in režiserja Johna Luessenhopa, da se jim pridruži. Podobno kot producent tudi Luessenhop priznava, da si je moral izvirnik ogledati večkrat, da je sploh zdržal do konca: »Na smrt me je bilo strah. Moral sem nehati gledati pri prizoru, ko iz skrinje pade dekle. Dovolj sem imel,« se spominja. »In nikoli več ga nisem gledal – do nedavnega, ko sem film razčlenil, da dojamem, kaj vse je v končnem izdelku, in da zaznam, kako je Tobe Hooper razpostavil kamere in kako je zgradil ta svet. V izvirniku ne manjka poezije; že same postavitve prizorov s sončno ali lunino svetlobo so take; pa posnet je v pretežno velikih planih, ni toliko bližnjih.«

Lussenhopa sta med drugim najbolj navdušila Hooperjev stil snemanja – t.i. cinema verité – in minimalna montaža, zaradi česar je film še bolj srhljiv in resničen. »S tem filmom sta skoraj prvič na platnu zaživela nazorno nasilje in groza, ne da bi šlo za umetno ustvarjanje z rezi ali posebnimi učinki. In predstavili so enega najstrašnejših likov v zgodovini grozljivk.«

Mazzocone nadaljuje, da mora » tako pomembna ikona grozljivk izžarevati določeno organsko pristnost, če si hoče obetati nesmrtnost. Če se spomnimo na mnoge druge grozljivke, zlobnež skoraj vedno postane nadčlovek, ki zmore preživeti karkoli. Leatherface pa je ohranil svojo verodostojnost. Človek je. Morda ne dosega niti zrelosti devetletnika, a njegova moč je podobna moči morskega psa. Zobe ima, pod katerimi nihče ne preživi. Pred motorko se ne moreš zavarovati. Če se znajdeš pred njo, te bo posekala in ubila. Leatherface je plenilec, ki te neutrudno preganja.«

Kot pravi Luessenhop, je »Hooper v izvirniku liku dal nekaj človeških trenutkov. Ima sicer motorko in pripravljen jo je uporabiti, a ni zgolj navaden morilec. Človeško noto ima v sebi, in to smo v našem filmu hoteli ohraniti.«

Pri razvijanju scenarija za novo inačico sta se Mazzocone in Luessenhop odločila, da se vrneta na začetek. Dobesedno. Ob koncu Hooperjeve klasike iz leta 1974 uspe zgolj najstnici Sally Hardesty pobegniti pred masakrom družine Sawyer in ubežati smrtonosnemu rezilu Leatherfacea. Nobeno od nadaljevanj ali priredb se ni spopadlo s posledicami njenega pobega, zato so se filmarji tokrat odločili, da zgodbo začno natanko tam, kjer se konča izvirnik. Gledalci bodo izvedeli, kaj so Sallyina dejanja povzročila Sawyerjevim in krajanom, ki so komajda slutili, kakšno zlo biva med njimi. Te posledice so odmevale še desetletja in like privedle do današnjega dne. »Izvirnik je izjemno močan film, zato smo se s tem poigrali na čisto izviren način,« pravi Luessenhop. Pri tem je treba poudariti, da je novi film poklon izvirniku, a se zgodbe še vedno loteva izvirno in s sodobnim preobratom, tako da bodo zadovoljni tako stari oboževalci kot novi gledalci.

»Z Johnom sva dobre tri mesece pilila scenarij in ga privedla do izvedbe,« se spominja Mazzocone. »Hotela sva, da ima vsak lik določeno ozadje, zgodovino, ki poganja njihove odločitve v tem filmu. Ni hujšega kot gledati grozljivko, v katerem gre dekle v sumljivo hišo, najde razmesarjenega prijatelja, na njenih rokah je kri, pa se odloči, da se gre oprhat. Pride izpod prhe, se ovije v brisačo, na drugi strani vrat je čuden zvok, odpre jih in nekdo jo do smrti razkosa. Samo oči lahko obračaš ob takih filmih. Ven iz filma padeš. Hoteli smo ustvariti realističen film, v katerem se liki odločajo na morda nepričakovan, a logičen in verodostojen način, kar gledalce drži na trnih.«

Da bi dodali še kanček realizma, so za novo inačico klasične grozljivke izbrali tehniko 3D. Scenarij je bil že napisan s tem v mislih, a tega niso storili zato, da bi gledalce še bolj šokirali, temveč so imeli poseben namen: »Spraševal sem se, na kakšen način hočem uporabiti 3D,« razlaga Luessenhop. »Ali hočem film, kjer bodo ljudje ves čas kriče skakali pod sedeže, kot so v petdesetih iz avtov v kinih na odprtem, ali pa hočem ustvariti res kul 3D svet? Odločil sem se za slednjo možnost. Hotel sem ustvariti film, poln estetike in sijaja, ki pri tem poda vse elemente žanra, ki jih potrebujemo. To je bol Hitchcokovski pristop k grozljivki; kajti če želiš 3D uporabiti, kot se spodobi, moraš upoštevati, da se oko dlje privaja na tisto, kar lahko vidi, kot se privaja pri 2D tehniki. Zame je 3D tehnika pomenila, da lahko ustvarim svet, ki ga lahko opazuješ, v njem obstajaš, ga raziskuješ, uokviriš in v njem sodeluješ, ne da bi skakal pod sedeže in se plazil po tleh; in ne da bi te skrbelo, kaj vse bo v filmu priletelo vate.«

Mazzocone pribije: »Dober film je nekaj, kar se poigrava s tvojimi čutili. In verjamem, da bo naš film izstopal izmed drugih grozljivk zato, ker se nismo zanašali na trike, da bi bil res strašljiv. Hoteli smo ustvariti bistro, klasično in sodobno grozljivko. Pa še v 3D je!«

O igralcih

Alexandra Daddarios (Heather) je najbolj znana po glavni vlogi v pustolovščini Percy Jackson & the Olympians: The Lightning Thief, vendar pa se s filmom ukvarja že skoraj desetletje. Med drugimi je igrala v Hall Pass, Bereavement, The Attic, The Babysitters, The Hottest State in The Squid and the Whale. Na TV se lahko pohvali z vlogami v serijah White Collar, Law & Order: Criminal Intent, Nurse Jackie, Damages in The Sopranos, začela pa je v žajfnici All My Children.

Tania Raymonde (Nikki) je zvezdnica nove serije na MTVju Death Valley, najbolj pa je znana po občasni vlogi v seriji Lost in je pred kratkim gostovala v seriji Cold Case. Za seboj ima med drugim vloge v serijah Bones, CSI:NY, The Cleaner, NCIS, The O’Keefes in Malcolm in the Middle. Igrala je še v neodvisnem filmu Blue Like Jazz, v Chasing 3000, Wild Cherry in Trophy Kids.

Trey Songz (Ryan) je poznan pevec, avtor skladb, reper in producent, po novem pa tudi igralec. Teksaški pokol z motorko 3D je njegov igralski krst. Odkrili so ga v oddaji za talente in potem je kmalu začel snemati za Atlantic Records: med albumi I Gotta Make It (2005), Trey Day (2007), Ready (2009) in Passion, Pain & Pleasure (2010) je bil dvakrat v igri za grammyja.

Keram Malicki-Sanchez (Ryan) se ponaša z vlogami v filmih velikih studiev kot tudi v neodvisnih produkcijah. Svojo umetniško nagnjenost je začel raziskovati že kot otrok in kmalu pristal pri filmu, TV in na gledaliških deskah. Kanadčan je je med drugimi sodeloval z režiserji, kot so Nick Cassavettes (John Q), Tony Kaye (American History X), John Stockwell (Crazy/Beautiful) in Peter Greenaway (The Tulse Luper Suitcases). Poleg igralstva se ukvarja s skladanjem in produciranjem ambientalne glasbe in pripravlja tedenski podcast o kulturi in elektronskih medijih.

Shaun Siposy (Darryl) je nastopil v mnogih vlogah na TV in filmu; pred kratkim je končal snemanje neodvisnega filma Hick z Alecom Baldwinom in igral v zadnji sezoni serije Life Unexpected. Najbolj je morda znan po vlogi v seriji Melrose Place, igral pa je tudi v filmih Curve of Earth, Enter Nowhere, Lost Boys: The Tribe, Skulls 3, Final Destination 2, The Grudge 2, Lost Dream… Na TV je igral v humoristični nanizanki Maybe It's Me in gostoval v ER, CSI: Miami, Southland, Shark in Smallville.

Thom Barry (Sheriff Hooper) je sedem let igral v nanizanki Cold Case in nastopil v prvih dveh filmih franšize Fast and Furious. Prebil se je v tretjem delu franšize Major League in nato igral v filmih, kot so Space Jam, Ghosts of Mississippi, Independence Day, The American President, Apollo 13, Congo… Na TV je igral v nanizankah The Practice, The West Wing, Seinfeld, NYPD Blue, ER, Curb Your Enthusiasm in House. Poleg tega veliko posoja svoj glas – za radijske in TV oglase in za mnoge risane serije.

Dan Yeager (Leatherface) je bil zarana uspešen športnik v Ohiu, nato pa se je po selitvi družine v Las Vegas posvetil igralstvu – sprva v gledališču, potem v oglasih in naposled na filmu, za kar se je preselil v Los Angeles. Igral je v kratkem filmu Ordinary Average Guys, ki ga je tudi produciral, in v celovečercu Metal Heads. Še vedno ostaja predan športnik.

O ustvarjalcih

John Luessenhop (režiser) je diplomiral v rodni Virginii in nato čez poletje obiskoval filmski akademiji NYU in UCLA, kjer je pilil svoj filmski jezik. Čeprav so bili filmi vedno njegova strast, se je težko sprijaznil s tem, da je lahko njegov hollywoodski sen tudi uresničljiva kariera. Zato je študiral še pravo in šest let delal kot odvetnik. Še vedno je čutil, da ga kliče Hollywood; še naprej je pisal in produciral filme in se naposled, namesto da bi sprejel napredovanje v svoji odvetniški pisarni, le posvetil tej karieri. Režiral je kratki nagrajeni film TICK…TICK…TICK…, nekaj epizod resničnostne serije America’s Most Wanted in polovico filma za HBO Don’t Look Back. Leta 2000 je dobil priložnost posneti neodvisno dramo Lockdown, in odtlej je ostal zvest filmu. Izkazal se je leta 2008 s kriminalko Takers, v kateri igrajo Matt Dillon, Paul Walker, Idris Elba, Michael Ealy, Hayden Christensen, pevec Chris Brown in reper Tip T.I. Harris.