Tekla bo kri

O filmu

Tekla bo kri je mogočna epska zgodba in hkrati družinska drama o ljudeh, ki so iskali svoj obstoj in bogastvo v času naftnega buma v Kaliforniji na prelomu 19. v 20. stoletje.

Kronološko in obenem zelo osebno niza dogodke iz življenja Daniela Plainviewa, ki ga upodablja dvakratni dobitnik oskarja Daniel Day-Lewis (drugega oskarja je prejel prav za to vlogo!). Pred gledalčevimi očmi se odvija Danielova prepričljiva in srhljiva preobrazba iz revnega, garaškega iskalca srebra, ki sam skrbi za sina, v samoniklega naftnega mogotca, zaslepljenega od črnega zlata v tolikšni meri, da v njem ne on sam ne nihče, ki mu je blizu, ne prepozna niti za trohico človeškega.

Med tistimi, ki so hodili z njim ali mu stopili na pot, sta najtežje breme njegove razčlovečenosti nosila prav njegov sin G.W. in pa Eli Sunday; slednji predstavlja drugo vrsto obsedenosti in poblaznelosti, ki razkraja ta svet danes morda še bolj kot kdajkoli – obsedenost od institucionalizirane vere in pohlepa, ki ga ta prikriva. Ko takšni dve osebi trčita skupaj v navskrižju interesov, ne gre in ne more iti drugače, kakor da … teče kri.

Paul Thomas Anderson (scenarij in režija)
Scenarij za film je spisal in ga režiral mojster filmske umetnosti, priznani režiser in scenarist odličnih filmov, kakršna sta Boogie Nights in Magnolia, Paul Thomas Anderson. Kritiki in ljubitelji filma so postali pozorni nanj na filmskem festivalu Sundance leta 1993, kjer je sodeloval s kratkim filmom Cigarettes & Coffee.

Leta 1996 je posnel svoj prvi celovečerec Hard Eight. Tekla bo kri je njegov zadnji film, zanj je bil letos nominiran tudi v obeh najpomembnejših kategorijah, za film in režijo. Pred tem je posnel še Punch-Drunk Love (2002).

Jonny Greenwood (izvirna glasba)
Glasbo za Tekla bo kri, je napisal priznani kitarist skupine Radiohead Jonny Greenwood, ki pa se vedno bolj udejstvuje tudi kot samostojni skladatelj. Rodil se je leta 1971 in se Radioheadom pridružil že kot študent univerze Oxford Brookes. Zaradi tega je končal samo en letnik študija, skupina pa je, tudi po njegovi zaslugi, postala znana po vsem svetu in v 15 letih svojega obstoja osvojila več platinastih naklad za svoje albume. Njegov prvi solo projekt pa je bila leta 2003 glasba za film BODYSONG Simona Pummella.

O igralcih

Daniel Day-Lewis (Daniel Plainview)
Že s svojimi najzgodnejšimi vlogami je osupnil tako gledalce kot kritike. Zlahka je postal punk roker v drami My Beautiful Launderette Ali ljubeznivo snobovski Anglež v pretanjeni viktorijanski melodrami Soba z razgledom Jamesa Ivoryja. Število njegovih vlog je občutno manjše od števila nagrad, ki jih je prejel – vse od priznanj newyorških kritikov, ki veljajo za ene najbolj zaželenih, pa nagrad BAFTA, nominacij za zlati globus, do oskarjev.

Od slednjih je prejel dva: za lik pisatelja in umetnika, prizadetega od cerebralne paralize, Christyja Browna v drami My Left Foot Jima Sheridana in letos za lik Daniela Plainviewa v Tekla bo kri.

Ko je z istim režiserjem sodeloval drugič, v biografski drami V imenu očeta, je bil tudi drugič nominiran za to, v svetu komercialnega filma najbolj zaželeno nagrado. Tretjič je bil niminiran za lik Klavca v Tolpah New Yorka Martina Scorseseja.

Bil je nepozaben kot Hawkeye v čudovitem Poslednjem Mohikancu Michaela Manna in kot aristokrat Newland Archer v izjemni ekranizaciji literarnega bisera Čas nedolžnosti, ko je prvič sodeloval z Martinom Scorsesejem.

Ne nazadnje ne gre pozabiti njegove opevane vloge v neznosni lahkosti bivanja Phillipa Kaufmana.

Rodil se je v Londonu, zdaj pa je irski državljan. Igralski krst je doživel na gledališkem odru v delu Joči, ljubljena dežela, v filmu pa je prvič zaigral v drami Krvava nedelja pri 14 letih. Nazadnje je stopil pred kamero v poetični drami Rebecce Miller The Ballad of Jack and Rose.

Paul Dano (Paul Sunday / Eli Sunday)
Čeprav ima za seboj še zelo kratko (mlado) igralsko kariero, pa ga kritiki in gledalci že prepoznajo zaradi njegove izjemne nadarjenosti. Pokazal jo je v lanskem cenjenem biseru Naša mala mis v družbi takratnega oskarjevca Alana Arkina, Toni Collette, Stevea Carella in Grega Kinneara. Odraščal je na Manhattnu in v Connecticutu. Gledalce in kritike je prepričal še v vlogah v drami Rebecce Miller The Ballad of Jack and Rose s filmskega festivala Sundance, pa v Taking Lives kot skrivnosti in morilski klatež in, kot popolno nasprotje tej vlogi, kot sin pastorja in nedolžna žrtev nesmiselnega zločina v The King, ki je leta 2005 sodeloval na filmskem festivalu v Cannesu. Spike Jonze ga je povabil v svoj zadnji film po literarni klasiki za otroke Where The Wild Things Are, sicer pa nadaljuje študij na kolidžu v New Yorku.

Film je prejel dva oskarja: za glavno moško vlogo (že omenjeni Daniel Day-Lewis) in za kamero Robert Elswit.