Sončeve solze

Dejanja, ki določajo moža...

Izmišljena, vendar na mnogih podobnih dogodkih, ki na žalost še vedno pretresajo številne dežele po svetu, temelječa zgodba pripoveduje o elitni skupini ameriških marincev, izurjenih za hitro posredovanje v kriznih situacijah. Pod vodstvom poročnika A. K. Watersa (Bruce Willis) jih tokrat pošljejo v deževni pragozd Nigerije, kjer so v odmaknjenem naselju v ogenj krvave državljanske vojne ujeti članica človekoljubne organizacije Zdravniki brez meja, dr. Lena Kendricks (Monica Bellucci) in prostovoljci katoliškega misijona. Demokratično izvoljeno nigerijsko vlado je z vojaškim udarom prevzel surovi diktator in krvavo klanje je zajelo vso deželo. Vdani in od nenehnih nemogočih posredovanj otrdeli Waters dobi ukaz, da s svojo skupino z bliskovito akcijo reši zdravnico in člane misijona in jih prepelje v politično zatočišče ob bližnji meji. Toda dr. Kendricksova noče oditi, dokler ji poročnik ne obljubi, da bo pomagal na varno tudi skupini vaščanov. Če bi jih pustili v vasi, bi ostali prepuščeni na milost in nemilost okrutnih uporniških vojakov, ki so že zelo blizu. Waters ji to sicer obljubi, toda ali bo obljubo tudi izpolnil? Bo prekršil dane ukaze stotnika Billa Rhodesa (Tom Skerritt) in se bo vpleten v spopade, ki jih ne on ne njegovi možje ne razumejo in nenazadnje niso in ne smejo biti del njih?

"Edina stvar, ki je potrebna za prevlado zla, je da dobri možje ne storijo ničesar." - Edmund Burke, irski državnik in pisatelj

Marsikaj v tem filmu ga ločuje od običajnih pripovedi z vojaško vsebino. "Scenarij me je prevzel predvsem s tem, ker se je sprva na videz običajna zgodba o reševanju sprevrgla v ganljivo in hkrati pretresljivo človeško tragedijo," se spominja producent Joe Roth.

Največja vrednost in lepota Sončevih solz je njegova epska značilnost. Dramska zasnova izraža vse tiste hrabre in moralno težke odločitve, med katerimi morajo izbirati in jih sprejemati ljudje, predvsem vojaki v nemogočih okoliščinah, in ki so nas prevzele v Reševanju vojaka Ryana, na primer. To je v prvi vrsti zgodba o junaštvu v najčistejšem pomenu te besede. Režiser Antoine Fuqua razmišlja: "Hotel sem narediti film, ki brezkompromisno pokaže, da so na svetu možje in ženske, ki v vojaški uniformi odhajajo v boj in včasih tudi umirajo, ter s tem na nek način posredno omogočajo, da mi, navadni smrtniki, ob istem času, a v povsem drugem kraju v miru srkamo jutranjo kavo. In nikoli ne izvemo njihovih imen."

Tudi za igralca Bruca Willisa Sončeve solze ni le drzna pustolovska zgodba. Predstavlja pogled na resnični pomen besede "junaštvo". "Možje v filmu se odločijo kot človeška bitja, ne kot vojaki. Film je pravzaprav zgodba o rezultatu njihovih odločitev, o posledicah njihovega truda, da bi storili pravično stvar, dobro stvar kot ljudje in ne kot vojaki. Poročnik Waters ravna v skladu s svojim srcem, dejanja njegovih mož nasploh so odraz vsega tistega, kar moški in ženske storijo, če v prvi vrsti prisluhnejo svojemu srcu, ne razumu."

Willisova soigralka Monica Bellucci dodaja: "To je film o tem, kako dobri možje, in pri tem sploh ni pomembno ali so vojaki ali ne, storijo pravično, častno stvar, čeprav so vse okoliščine proti njim. V prvi vrsti je njihov nasprotnik številčno veliko močnejši, drugič ravnajo v nasprotju z ukazi. Toda včasih, vsaj včasih, morajo močnejši zaščititi tiste, ki si sami ne morejo pomagati, ne glede na posledice, ne ozirajoč se na ceno, ki jo bodo plačali."

Scenarista Alex Lasker in Patrick Cirillo sta prvotni scenarij začela pisati že leta 1995 po motivih filma The Sand Pebbles iz leta 1966, v katerem je glavno vlogo zaigral Steve McQueen. Tudi ta film pripoveduje zgodbo o junaškem vojaku, ki poskuša rešiti skupino civilistov. Tokrat pa sta scenarista malce več pozornosti posvetila odnosu med sebičnim, strogim vojakom, poročnikom Watersom in predano, človekoljubno zdravnico dr. Kendricksovo. "Začela sva s človekoma, ki sta si popolno nasprotje in sta si sprva zelo nenaklonjena. Toda potek dogodkov in okoliščine oba zelo spremenijo," pripoveduje Lasker. Te okoliščine so predvsem grozote brezumne državljanske vojne. Še pred začetkom snemanja je režiser Fuqua tudi sam raziskal nekatere krizne situacije v sodobni Afriki. Njegovo prepričanje, da je film Sončeve solze sicer "napet akcijski film, vendar z elementi pretresljive človeške drame o ljudeh, ki so kot nedolžne žrtve brezumja bili priča grozotam, kakršnih si mi niti zamisliti ne moremo", je osnova tega filma. "Da bi niti za trenutek ne pozabil, zakaj snemamo ta film, sem imel s seboj knjigo The Silence (Tišina). V njej brez ene same zapisane besede fotografije pretresljivo pričajo o tem, kar smo mi želeli ujeti na filmski trak. Če želite spoznati resnično grozo, ki so jo pretrpeli ti ljudje, jo vzemite v roke in si jo oglejte. Meni je bila neskončen vir srhljivega navdiha."

Film so skoraj v celoti posneli v gostem pragozdu na Havajih po več kot štirinajstdnevnem težavnem treniranju in spoznavanju sodobnih vojaških tehnik boja ameriških marincev, tako imenovanih SEALs. Priprave je vodil mornariški veteran Harry Humpries. Več kot 16 let je preživel kot vojak, tako v vrstah mornarice kot član udarne enote za boj proti terorizmu v okviru programa Phoenix. Med drugim je bil tehnični svetovalec pri snemanju vojaških filmov Sestreljeni črni jastreb in G. I. Jane. Samo eden od igralske ekipe je bil vojaškega življenja in navad vajen že od prej; Charles Ingram je bil štiri leta v pehotni enoti ameriških marincev. Z vlogo Demetriusa "Svilenega" Owensa je v Sončevih solzah doživel svoj ognjeni krst, potem ko je v Sestreljenem črnem jastrebu in Matrix Reloaded sodeloval kot statist in kaskader. Posebnost 14-dnevnega treninga je bila popolna predanost vseh igralcev svojim likom v filmu. Tako pred kot za kamero so se klicali po svojih filmskih imenih in pozdravljali v skladu s čini.

Bruce Willis

Težko bi v nekaj stavkov strnili bogato in raznoliko igralsko kariero Bruca Willisa z znanim vzdevkom Bruno. Prvi uspeh in odskočna deska je bila vsekakor priljubljena televizijska nanizanka Delo na črno, kmalu nato pa Umri pokončno (Die Hard), prvi iz uspešne in priljubljene filmske akcijske trilogije, v kateri se je predstavil kot trmasti policist John McClane. V podobnem slogu je zaigral v izvrstnem Zadnjem skavtu Tonyja Scotta, pa v Zadnjem preživelem Walterja Hilla in ne nazadnje tudi v Šundu Quentina Tarantina. V prihodnost se je podal v Petem elementu Luca Bessona, pa v 12 opicah Terryja Gilliama, reševal je svet v Armageddonu Michael Bayja, rad se je ponorčeval iz sebe in Hollywooda v črni komediji Death Becomes Her Roberta Zemeckisa, v Mulcu in ne nazadnje tudi v Zajtrku prvakov po romanu Kurta Vonneguta, s katerim je tudi veliko tvegal kot igralec in izvršni producent. Med svoje najboljše igralske dosežke šteje vlogi v izvrstnem Ne imejte me za norca Roberta Bentona in Smrtnih mislih Alana Rudolpha; v slednjem je zaigral s svojo tedanjo soprogo Demi Moore. Onkraj meja verjetnega je segel v sodelovanju z M. Night Shyamalanom v Šestem čutu in Nezlomljivem, svoj glas je posodil Mikeyju v Glej, kdo se oglaša I. in II. Izdal je dve plošči, The Return of Bruno (ki je dosegla platinasto naklado) in If It Don't Kill You, It Just Makes You Stronger, in pred kratkim zbral novo glasbeno skupino The Accelerators, s katero je lani izpeljal uspešno turnejo po več glasbenih klubih. V kraju Wood River Walley v Idahu je ustanovil neprofitno gledališko skupino A Company of Fools, s katero je nedavno uprizoril (kot igralec in režiser) črno komedijo Sama Sheparda True West in jo posvetil svojemu pokojnemu bratu Robertu.

Monica Bellucci

Rojena je v umbrijskem mestecu Citta di Castello in kot dekle oboževala filmske ikone Sophio Loren, Gino Lollobrigido, Anno Magnani in Claudio Cardinale. Sprva se je poskusila kot manekenka in fotomodel, nato pa začela kot igralka v televizijskem filmu Vita Coi Figli po zaslugi režiserja Dina Risija.

Njena prva vloga čez lužo je bila v Draculi Francisa Forda Coppole. Njen prvi francoski film je bil L'Appartement, s katerim je požela mednarodno priznanje. Nagradili so jo z najvišjo francosko nagrado Cezar. Za vlogo v čudovitem filmu Malena Giuseppeja Tornatoreja je bila niminirana za oskarja. Sledili so Under Suspicion, Le Plaisir, Mediterranees in Volčja bratovščina, v katerih je večinoma zaigrala ob svojem možu, francoskem igralcu Vincentu Casselu. Brata Wachowski sta jo povabila v nadaljevanji svoje Matrice ob bok Keanuju Reevesu in Laurencu Fishburnu - Matrix Reloaded in Matrix Revolutions, kmalu pa jo bomo videli v novem filmu Mela Gibsona The Passion, v katerem bo zaigrala Marijo Magdaleno. V Sloveniji smo jo pred kratkim videli v pretresljivem Nepovratno Gasparja Noéja.