Tam nekje

Zgodba

Drama Tam nekje režiserke Sofie Coppole, ki so ji namenili zlatega leva na lanskem mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah, je duhovit, pretresljiv in čustven vpogled v življenje igralca Johnnyja Marca.

Najverjetneje ste ga videli v rumenem tisku. Johnny prebiva in uživa v legendarnem hollywoodskem hotelu Chateau Marmont. Njegova igračka je Ferrari, nikakor pa se ne brani družbe lepih deklet. Nekega dne se v hotelu nepričakovano pojavi enajstletna hčerka Cleo, plod njegovega propadlega zakona. Njuno druženje je Johnnyjeva priložnost in spodbuda, da se sooči s svojim načinom življenja in si odgovori na vprašanje, ki se nam poraja vsem: kakšno pot bomo ubrali?

"Skušam ustvarjati filme na podlagi svojih osebnih izkušenj" - pogovor s scenaristko in režiserko Sofio Coppola

• Hoteli so v vaših filmih zelo pogosti.
• Drži. Tudi Versailles je bil nekakšen hotel, v Marie Antoinette! Pri pisanju scenarija za Tam nekje sem se zavedla, da sem znova v hotelu. V otroštvu sem veliko časa preživela v hotelih, ko smo spremljali očeta, ki je snemal na različnih lokacijah po svetu. Kot otrok sem rada opazovala ljudi, ki so prenočili v hotelu. Zabavno je bivati v hotelih, saj predstavljajo povsem svoj svet.
• Kako je lokacija povezana z likom in kako lahko vpliva nanj? Tokrat se zdi, da obstaja povezava hotela Chateau z Johnnyjevimi občutki ujetosti in nezmožnosti dozorevanja.
• Na začetku pisanja scenarija se najprej lotim lika, nato sledi lokacija. V primeru celovečerca Tam nekje gre za lik Johnnyja Marca. Živi v hotelu Chateau Marmont, ker se zdi, da ima vsak mladi igralec, s katerim sem govorila, zgodbo o bivanju v tem hotelu. Nekateri so tam bivali nekaj mesecev, nekateri celo leto. Gre za nekakšen prehod. Utiraš si pot v Hollywoodu, a ostajaš trdno na tleh.
• Ali lahko pojasnite naslov filma?
• Tam nekje naj bi bil začasen naslov, a se je potem kar obdržal. Glavni lik se zaveda, da mora ubrati neko pot, a ne ve natančno kakšno. Film je vpet v moderni Hollywood, a ne gre za filmsko industrijo. Johnnyja ne boste videli v vlogi igralca, temveč so v ospredju značilne družinske teme in osebna kriza.
• Ali ste imeli pripravljen plan B, če v hotelu Chateau ne bi dovolili snemanja?
• Ne. Moral je biti Chateau – šlo je za bistveni element, tretji glavni lik v filmu. Zelo redko imam plan B. Na srečo sta bila lastnik in direktor zelo prijazna in sta bila pripravljena sodelovati.
• Ali vam dejansko ni bilo potrebno premakniti ali porušiti nobene stene?
• Ne. Harris Savides, direktor fotografije, je neverjeten. Dela lahko kjer koli. Včasih sem bila prepričana, da potrebujemo večjo sobo, a nam jo je naposled uspelo ustrezno preurediti.
• V filmu ni prave romantike. Gre za ljubezen med očetom in hčerko. Kako vam je blizu lik Cleo?
• Navdihnila me je prijateljeva hčerka, pa tudi moj neverjetni oče. Njegove mojstrovine so nekako nenavadne. Prav tako dejanja. V film sem vnesla dogodke iz svojega otroštva. Vse, kar počnem kot scenaristka in režiserka, je povezano z osebnim življenjem. Življenjske izkušnje so vselej podlaga za pisanje scenarija. Po celovečercu Lost in Translation je Tam nekje moje drugo delo, posneto po izvirnem scenariju. Tovrstni filmi so veliko bolj osebni od tistih, posnetih po knjižni ali kakršni koli drugi predlogi. Napolniš jih namreč s svojimi izkušnjami in mislimi. Trudim se torej ustvarjati osebne filme.
• Vsi obiskovalci kinematografov imamo svojega Johnnyja Marca –igralce, ki smo jim zvesti, a morda še niso povsem razvili svojega potenciala.
• So igralci, ki so nam všeč in jih podpiramo. In so igralci negativci, ki so morda malce dozoreli, se odločili za družine ali pa na stara leta izbrali posedanje v lokalu in nikoli zares uspeli. Johnnyja sem hotela prikazati točno v trenutku, ko se mora poglobiti vase in izbrati. Mislim, da se pred takšno odločitvijo znajdemo vsi - odločitvijo, kakšna oseba bomo postali. Johnny je torej kombinacija ljudi, ki jih poznam ali sem jih srečala, ter njihovih zgodb. Nekateri znanci so po ogledu filma v Johnnyju videli sebe.

Filmska zasedba

Stephen Dorff (Johnny Marco) je pred kratkim zaigral v biografski drami Michaela Manna Public Enemies, kjer je prvič sodeloval z G. Macom Brownom, sicer producentom celovečerca Tam nekje.

Leta 1990 je bil med 2.000 igralci izbran za glavno vlogo v uspešnici Johna G. Avildsena, The Power of One. Prepričal je tako kritike kot občinstvo in Nacionalno združenje lastnikov kinodvoran mu je namenilo nagrado ShoWest za najboljšo prihajajočo zvezdo. Svojo izjemno nadarjenost je potrdil v biografskih dramah Backbeat Iaina Softleyja in I Shot Andy Warhol Candy Darling.

Med njegovimi ostalimi odmevnimi vlogami so tiste v filmih Felon Rica Romana Waugha, Cecil B. DeMented Johna Watersa, Shadowboxer Leeja Danielsa, World Trade Center Oliverja Stonea, Cold Creek Manor Mikea Figgisa, Deuces Wild Scotta Kalverta, Entropy Phila Joanoua, Blood and Wine Boba Rafelsona, City of Industry Johna Irvina, Earthly Possessions Jamesa Lapinea, Black Water Transit Tonyja Kayea in Blade Stephena Norringtona. Kmalu ga bomo lahko videli v komediji Toma Bradyja, Born to Be a Star, zaključil pa je tudi že snemanje akcijske fantazijske drame Tarsema Singha, Immortals.

Elle Fanning (Cleo) je s svojimi številnimi filmskimi in televizijskimi vlogami že pri dvanajstih letih izjemno izkušena igralka. Pri treh letih je v drami Jessie Nelson, I Am Sam, upodobila lik Lucy v mlajših letih, ki ga je sicer v večji meri odigrala njena starejša sestra Dakota. Sestri sta skupni lik odigrali tudi v miniseriji Taken.

Elle je bila odlična v mojstrovini Alejandra Gonzáleza Iñárrituja, Babel, ki je bila nominirana za oskarja. Izpostaviti gre tudi vloge v filmih The Door in the Floor Toda Williamsa, Reservation Road Terryja Georgea, Daddy Day Care Stevea Carra, The Nutcracker Andreia Konchalovskega, Because of Winn-Dixie Waynea Wanga in Déjà Vu Tonyja Scotta. Prevzela je vlogo Daisy v mlajših letih v drami Davida Fincherja, The Curious Case of Benjamin Button, ki se je trikrat znašla med dobitniki oskarja.

Svojo prvo glavno vlogo je Elle odigrala v neodvisnem celovečercu Daniela Barnza, Phoebe in Wonderland. Gledalci pred malimi zasloni so jo lahko videli v serijah House, Law & Order: SVU, CSI: New York, CSI: Miami, Judging Amy in Criminal Minds.

Chris Pontius (Sammy) se je preizkusil z vlogami v celovečercih Charlie’s Angels: Full Throttle McG-ja, What We Do Is Secret Rodgerja Grossmana in TV: The Movie Sama Maccaronea. Zaslovel je z vlogo v izjemno gledani televizijski dokumentarni seriji Jackass. Je eden izmed ustvarjalcev dokumentarne serije Wildboyz.

Filmska ekipa

Sofia Coppola (scenarij/produkcija/režija)

Po študiju umetnosti v Kaliforniji je leta 1998 napisala scenarij in režirala kratki film Lick the Star, ki se je premierno zavrtel na beneškem filmskem festivalu. Že leto pozneje je ustvarila svoj prvi celovečerec, The Virgin Suicides, za katerega je priredila scenarij po istoimenskem romanu Jeffreyja Eugenidesa. V filmu, ki so ga prvič predvajali na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu, so zaigrali Kirsten Dunst, Josh Hartnett, James Woods in Kathleen Turner. Sofia je zanj prejela MTV-jevo nagrado za najboljšo novinko med režiserji.

Njen naslednji film je mojstrovina Lost in Translation, za katero je leta 2004 prejela oskarja za najboljši izvirni scenarij, hkrati pa je bila nominirana za najboljšo režiserko in kot producentka za najboljši celovečerec. V romantični drami sta navdušila Scarlett Johansson in Bill Murray, Oba sta prejela nagrado BAFTA za najboljšo igralko oziroma igralca.

Sophiin tretji celovečerec, Marie Antoinette, je bil predstavljen leta 2006 na filmskem festivalu v Cannesu. V filmskem projektu, pod katerega se je znova podpisala tudi kot scenaristka in producentka, je glavno vlogo prepričljivo odigrala Kirsten Dunst. Milena Canonero je prejela oskarja za najboljšo kostumografijo.