Srečen za umret
Srečen za umret je grenko sladka komedija o upokojencu, ki se odloči, da bo srečen preden umre.
Ivan je 76-letni upokojeni učitelj glasbe. Verjame, da je njegovo življenje končano, zato si kupi parcelo za grob s prekrasnim pogledom na Alpe in gre v dom za starejše, kjer želi v miru dočakati svoj konec. Ampak zgodi se ravno nasprotno: na tečaju računalništva odkrije strast za življenjem in končno začne živeti.
Celovečerni film Srečen za umret je dramatična komedija, ki je svoj navdih našla v resničnem življenju. Je grenko sladka pripoved o staranju, ki najprej postreže z vsemi stereotipnimi predstavami, da bi jih nato obrnila na glavo. Je zgodba o tem, da za življenje nikoli ni prepozno.
Režiser o filmu
Starost in osamljenost.
V svojem diplomskem kratkem filmu Vučko sem se že dotaknil teme starosti in vedno sem čutil, da je zaradi narave kratke forme nisem popolnoma raziskal. Kot študent sem živel v soseščini doma starejših, kjer sem vsak dan srečeval upokojence v domu. Naš pogled na njih je marsikdaj drugačen kot je v resnici. Kot zunanji opazovalci vidimo osamljenost in starost vse prej kot življenje. Vendar tudi starostniki znajo poiskati zabavo, družbo in želijo živeti. Seveda pa v vseh primerih temu ni tako. So tudi takšni, ki težko sprejmejo starost in osamljenost. Srečen za umret govori o tem, da za življenje nikoli ni prepozno.
Za življenje potrebujemo pogum.
Nedavno sem naletel na članek, ki govori o najbolj pogostih obžalovanjih, ko pride čas umiranja. Bronnie Ware je preživela leta v paliativni oskrbi in je svoje izkušnje zapisala v knjigi The Top Five Regrets of the Dying (2012). Na vrhu lestvice je zapisano: »Želim si, da bi imela pogum in živela življenje zvesta sami sebi, ne pa življenje, ki so ga drugi pričakovali od mene«. Večina ljudi ni izpolnila niti polovico svojih sanj zavedajoč se, da je to posledica odločitev, ki so jih ali jih niso sprejeli v življenju. Srečen za umret govori o pogumu starca, ki je premagal strah in postal zvest samemu sebi.
Sreča je odločitev.
Med drugimi pogostimi obžalovanji je »Želim si, da bi si dovolil biti bolj srečen«. Mnogi se do konca ne zavedo, da je sreča izbira. Ostali so ujeti v svojih starih navadah in vzorcih. Našega protagonista sem želel soočiti z izgubo vsega, za kar misli, da je njegovo življenje, da bi se končno odločil in vzel življenje v svoje roke. Srečen za umret je grenko sladka komedija o upokojencu, ki se odloči, da bo srečen preden umre.
Bližina drugih.
Bližina drugega je izvir radosti bivanja. Ljubezen in skrb za drugega premagata distanco, ki izhaja iz individualizma, pragmatizma in sebične preračunljivosti. Srečen za umret je zgodba o odnosih in svetu, ki izhaja iz bližine drugega.
O režiserju
Matevž Luzar (1981, Zagorje) sodi v plejado talentiranih slovenskih režiserjev nove generacije. Študiral je teologijo in kasneje vpisal režijo na AGRFT v Ljubljani, ki jo je zaključil leta 2009. Njegovi študentski kratki fimi so potovali po mednarodnih festivalih in prejeli številna priznanja. Največji uspeh je doživel s svojim diplomskim kratkim filmom Vučko, za katerega je med drugim bil nominiran tudi za študentskega Oskarja (Annual Student Academy Awards® competition). Luzar je tudi uspešen scenarist, ki je za svoje scenarije prejel številna priznanja. Srečen za umret je njegov prvi celovečerni film.
Filmografija
Kot scenarist/režiser:
- 2007: kratki film Vučko
- 2007: kratka tv-drama Škandal
- 2006: kratki film Prezgodaj dva metra spodaj
- 2006: kratka tv-drama Nataliteta
- 2005: kratki dokumentarni film POP
Kot scenarist
- :
- 2008: igrani film Slovenka, režiser: Damjan Kozole (kot ko - scenarist)
- 2007: igrani film Distorzija, režiser: Miha Hočevar
- 2006: kratka tv-drama Veliki pobeg, režiser: Marko Šantić
- 2005: kratki film Quickview, režiser: Matjaž Ivanišin
- 2002: kratki film Vlažnost 81%, režiser: Matjaž Ivanišin
Nagrade
SREČEN ZA UMRET (GOOD TO GO)
- 2012: Nagrada občinstva za najboljši film, 15. Festival slovenskega filma
- Nagrada Vesna za najboljši scenarij, 15. Festival slovenskega filma
- Nagrada Vesna za najboljšo fotografijo,15. Festival slovenskega filma
- Nagrada Vesna za najboljšo scenografijo, 15. Festival slovenskega filma
- Nagrada Vesna za najboljšo kostumografijo, 15. Festival slovenskega filma Nagrada Vesna za najboljši ton, 15. Festival slovenskega filma
VUČKO
- 2008: Finalist, Honorary Foreign Film award in the 35th Annual Student Academy Awards® competition
- 2008: Grand Prix, Montpellier International Festival of Mediterranean Film
- 2008: Prix Interculturel, Internationales Festival der Filmhochschulen München
- 2008: Tretja nagrada žirije na festivalu filmskih šol Mediaschool, Łódź
- 2008: Special mention, Ljubljana International Film Festival
- 2008: Vesna za najboljšega igralca (Evgen Car), Festival slovenskega filma
- 2008: Kodak nagrada za najboljši študentski film, Festival slovenskega filma
- 2008: Najboljši scenarij, Open St. Petersburg festival of films schools
- 2008: Official Competition, Leopard of the Tomorrow, Locarno International Film Festival
- 2007: Akademijska Prešernova nagrada
PREZGODAJ DVA METRA SPODAJ
- 2008: Special mention, Tau Film Festival, Tel Aviv
- 2007: Najboljši scenarij, LUGGI WALDLEITNER PREIS, Internationales Festival der Filmhochschulen München
- 2007: Grand prix na festivalu filmskih šol Mediaschool, Łódź
- 2008: Najboljši študentski film- Proteus Audience Award, Filmska Fabula
- 2007: Posebna nagrada - Golden Dinosaur, Festival Etiuda e Anima, Krakov
- 2007: Young Cinema Art - World Student Film festival - One of Equal Award, Varšava
- 2007: Kodak nagrada za najboljši študentski film, Festival slovenskega filma
- 2006: Akademijska Prešernova nagrada
SLOVENKA (SLOVENIAN GIRL)
- 2012: Nagrada za najboljši scenarij, Girona Film Festival, Španija (ko-scenarist)
QUICKVIEW
- 2006: Quickview – najboljši scenarij, Belo Horizonte International Short Film, Brazilija
Druge nagrade
- 2007: GROSSMANNOVA NAGRADA 2007 za najboljši scenarij Ivan+Melita (predloga za film Srečen za umret)
- 2005: GROSSMANNOVA NAGRADA 2005 za najboljši scenarij Vučko
- 2004: GROSSMANNOVA NAGRADA 2004 za najboljši scenarij Veliki pobeg
- 2002: GROSSMANNOVA NAGRADA 2002 za najboljši scenarij Jing/Jang
Igralci
Evgen Car (Ivan) se je v slovenskih gledališčih profiliral kot igralec, ki mu gledališka kritika priznava prefinjen občutek za oblikovanje komičnih značajev in v upodabljanju likov s posebno človeško toplino in mehkobo. Zadnjih deset let in še več je bil v Mestnem gledališču ljubljanskem tretiran kot "igralec prvak". Za svoje delo je leta 1980 prejel najvišje priznanje Republike Slovenija za dosežke na področju umetnosti - nagrado Prešernovega sklada. Evgen Car je za svojo vlogo v kratkem -mu Matevža Luzarja Vučko prejel nagrado vesna za najboljšo glavno moško vlogo na 11. Festivalu slovenskega filma. Danes je aktiven vinogradnik in pesnik.
Milena Zupančič (Melita) je v skoraj štirih desetletjih nastopov na odrskih deskah, filmskem platnu in televizijskem zaslonu odigrala izjemno veliko število glavnih vlog, za katere je prejela najprestižnejše gledališke in filmske nagrade, mdr. številne puljske zlate arene, Borštnikov prstan (1999), Prešernovo nagrado za trajni prispevek k razvoju slovenske kulture (1993). V spominu Slovencev je nepozabno zapisana z vlogo Presečnikove Mete v filmu Cvetje v jeseni.
Vladimir Vlaškalič (Marko) je mlad slovenski igralec s stalnim angažmajem v Drami SNG Maribor. V svoji karieri je ustvaril številne odmevne gledališke vloge, sodeloval pa je tudi pri celovečernih filmih, mdr. Sladke sanje režiserja Saša Podgorška, Varuh meje Maje Weiss in Rezervni deli Damjana Kozoleta.
Ivo Ban (Vinko) je po končanih študijih na AGRFT leta 1972 postal član SLG v Celju, leta 1975 pa član ljubljanske Drame. Igra predvsem izostrene ali karakterne dramske like. Leta 1996 je dobil najbolj prestižno slovensko nagrado za igralske dosežke Borštnikov prstan in leta 1983 najvišje priznanje Republike Slovenija za dosežke na področju umetnosti - nagrado Prešernovega sklada.
Janja Majzelj (Polona) je svojo igralsko pot začela pod režisersko taktirko Matjaža Pograjca v gledališko - plesni skupini Betontanc. Na ljubljanski AGRFT je diplomirala leta 1996 in se leta 1998 zaposlila v SMG. Občasno gostuje tudi v drugih slovenskih gledališčih, se ukvarja s petjem (šansoni Svetlane Makarovič), ki jih je povezala v avtorskem projektu Krizantema na klavirju v Slovenskem mladinskem gledališču.
Juta Kremžar (Brina) je stara 9 let, trenira rock'n'roll, najrajši ima risanje ter vijolično in belo barvo. Vloga Brine v filmu Srečen za Umret je njena prva vloga v celovečernem filmu.
Dare Valič (Jože) je bil po končani AGRFT nekaj časa brezposeln, eno celo leto svobodni umetnik in od leta 1971 do upokojitve igralec v ljubljanskem SNG Drama. Nastopal je skoraj v vseh slovenskih gledališčih, na radiju, televiziji in v številnih filmih. Za svoje delo je prejemnik nekaterih od nagrad.
Ivo Barišič (Viktor) se je rodil 13. marca 1949 v Ljubljani. Poklicna pot ga ni vodila prav na odrske deske, tja je prišel iz amaterskega igralskega udejstvovanja. Repertoar njegovih igralskih kreacij zajema številne dramske like v različnih žanrih od klasične svetovne literature do sodobne domače, z različnimi režiserji in njihovimi poetikami. Leta 1969 se je zaposlil v PDG Nova Gorica, kjer je še danes.
Dušan Jovanović (Tone) sodi med najvidnejše slovenske in jugoslovanske gledališke režiserje. Bil je med prvimi, ki so v slovenski dramatiki uporabili ideje čistega oziroma skrajnega modernizma. Za svoje delo je dvakrat prejel najvišje priznanje Republike Slovenija za dosežke na področju umetnosti - nagrado Prešernovega sklada.
Jette Ostan Vejrup (sestra Dragica) je rojena na Danskem. Igralsko izobrazbo si je pridobila na šolanju na Århus Teater Akademi na Danskem in na Ecole Jacques Lecoq v Parizu. Igrala je v različnih gledališčih v ZDA, Veliki Britaniji in na Danskem. Dve leti je poučevala gib in improvizacijo na mednarodni gledališki šoli Ole Brekke v Kopenhagnu. Od 1989 živi in dela v Sloveniji in je zaposlena v Mestnem gledališču ljubljanskem.
Filmska ekipa
Simon Tanšek, ZFS, direktor fotografije,je bil rojen leta 1973 v Trbovljah. Leta 1999 je magistriral filmsko in televizijsko kamero na FAMU v Pragi. Kot direktor fotografije na reklamah in $lmih deluje v Sloveniji in na Češkem. V njegov opus med drugim spadajo filmi kot so 9:06, Love and Other Crimes, Odgrobadogroba, Ruševine, za katere je prejel nagrade za najboljšo fotografijo. Od rane mladosti se ukvarja z izrazno fotografijo, razstavlja in je aktivni član Foto kluba Hrastnik.
Katja Šoltes, scenografinja, je diplomirana arhitektka, rojena leta 1972 v Ljubljani. Kot samostojni scenograf in umetniški vodja je sodelovala na številnih reklamah in domačih filmih kot so Pod njenim oknom, Se zgodi, Estrelita in Tea. Od leta 2008 je kot umetniški vodja in "production designer" sodelovala na tuji filmih in serijah kot so Chronicles of Narnia - Prince Caspian (Walden Media/Disney), Red Tails (Lucasfilm), Missing (ABC) ipd.
Pia Šinigoj Premzl, kostumografinja, je diplomirala na NTF-TT smer oblikovanje oblačil in tekstilij ter leta 2001 za svojo diplomsko delo Performans in obleka prejela študentsko Prešernovo nagrado. Leta 2010 je magistrirala na Fakulteti za arhitekturo. Aktivno deluje na področju kostumografije za domače in tuje reklamne spote, gledališke predstave, je avtorica modnih performansov ter oblikuje celostne podobe na področju oblačil za slovenska in tuja podjetja.
Mojca Gorogranc Petrushevska, oblikovalka maske, je znanje in izkušnje nabirala v londonski šoli Greasepaint Ltd – School of Stage, TV and Theatre make up in v različnih delavnicah najboljših mojstrov (Paul Hyatt, Berta Meglić). Več kot 15 let že sodeluje na različnih slovenskih in hrvaških filmskih projektih kot so Majka asfalta, Koko I duhovi, Slovenka, Neka ostane među nama, Crnci, Karaula... Dobitnica je prestižne nagrade zlata arena za najboljšo masko v hrvaškem filmuKino Lika.
Miloš Kalusek, montažer, se je rodil na Češkem v mestu Chrudim. Študiral je montažo na FAMU v Pragi. Sodeloval je na številnih filmih kot so Silent Sonata, Archeo, V leru, Ruševine,... Živi in dela v Ljubljani.
Drago Ivanuša, skladatelj, je rojen v Lendavi. Študiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Komponiral je originalno glazbo za celovečerne filme številnih domačih režiserjev (med njimi Janez Burger, Damijan Kozole, Jan Cvitkovič) in več kot 50 gledaliških predstav. Živi in dela v Ljubljani.
Julij Zornik, oblikovalec zvoka, je pričel raziskovati zvok v legendarnem Studiu Tivoli, kjer je pretežno delal na postprodukciji tv oglasov in filmov, pa tudi glasbenih albumov. Kasneje je ustanovil lastno podjetje z imenom 100, v katerem oblikujejo zvočne podobe tv in radijskih oglasov za tuje in slovenske blagovne znamke. Pod prsti Julija so nastajale zvočne podobe številnih filmov, gledaliških predstav in glasbenih izdelkov priznanih slovenskih režiserjev in glasbenih skupin.
Zdravko Madžarević, prvi pomočnik režiserja in pridruženi producent, je rojen leta 1952 v Vrhniki in danes živi v Zagrebu. V filmski industriji deluje od leta 1979. Kot asistent režije, production manager in član ekipe je sodeloval na preko 70 celovečernih filmih, TV serijah in $lmih ter številnih reklamah. Med njegovimi referencami najdemo projekte kot so Gladiator, Schindler’s List, Cronicles of Narnia: Princ Caspian, Red Tails, Missing in številne druge.
Diego Zanco, producent, je študiral arhitekturo. Leta 1991 je s partnerji ustanovil podjetje Arxel Tribe, ki je v desetih let zraslo v multinacionalno podjetje specializirano za računalniško grafiko, postprodukcijo in razvoj grafičnih iger. Leta 2004 je s partnerji ustanovil produkcijsko hišo Propeler (danes Pakt Media). Pakt Media deluje v Sloveniji in na Hrvaškem in je v regiji med vodilnimi podjetji na področju produkcije. Diego je kot line producer, vodja produkcije in supervizor produkcije sodeloval na filmih in serijah kot so Chronicles of Narnia - Prince Caspian (Walden Media/Disney), Masterwork (Fox), Red Tails (Lucasfilm), Das fremde madchen (Pro7/Sat1/Ninety minutes $lm) in Missing (ABC/Stillking).
Komentarji
Joj ne ze spet slovenski film brez veze Slovenci res ne znajo narediti dober film Slovenija nima niti enega dobrega reziserjan res skoda raje bom sla gledat en dober ameriski film ne pa slovenskega sploh ne vem zakaj ga boste predvajali jaz na vasem mestu ga ne bi sla gledat a se strinjate z mano
odgovorite prosim
zato da vidim kako drugi Slovenci razmisljate A so vam boljsi slovenski filmi ali ameriski ???
Draga Hana,
ta film je resnični IZJEMEN daleč od amaterstva, odlično posnet in z izjemno dobrim scenarijem in dialogi. Nasplošno ne maram posploševanj zato se nikakor ne strinjam s teboj, da so a priori slovenski filmi slabi. Še posebej jih ni pametno metat v isti koš s filmi, ki za produkcijo namenijo 10.000 krat več denarja.
Toplo ti priporočam, da si film ogledaš. Se boš nasmejala in videla, da ni vse tako črno kakor praviš. Slovenci imamo nekaj izjemnih režiserev, ki pa žal ustvarjajo v nemogočih pogojih. Ne vem kdaj je Spilberg vzel kredit, da bi dokončal svoj film in postavil svoje preživetje na nitko. V slo. je to praksa, žal.
Srečen za umret je mojstorvina!
@Hana
Kot prvo, če primerjaš ameriške filme in evropske filme je kot, da bi primerjal jabolka in hruške. Torej, brez smisla. Ugibam, da si neka 13-letna smrklja, ki je sprana od vseh hollywoodskih popcorn bedarij, ki jih kar naprej posiljujejo v Koloseju in na TVju, tko da je tvoje mnenje o slovenskih filmih predvidljivo. Saj me res zanima kdaj si nazadnje videla kakšen evropski film? Če bi jih kaj gledala, bi verjetno imela enako mnenje kot o slovenskih filmih. In če je tvoj odnos do slovenske kinematografije tak kot si napisala in ga sodiš še preden vidiš, ni čudno da je stanje tam kjer je. Ne pravim, da so vsi slovenski filmi dobri, ampak zaradi primankljaja žanrskih filmov, so namenjeni predvsem gledalcem, ki znajo vsaj malo razmišljati. Mirno ti lahko povem, da ti ne bo všeč in ti odsvetujem ogled. Priporočam ti pa naslednji Hangover, saj sem prepričan, da ga ne boš zamudila.
@ Hana
Ta film gotovo ne bo zate in ti ga popolnoma odsvetujem, tako kot ti ga je Didl. Veš zakaj? Ker ne razumem, zakaj se spravljaš na slovensko, čeprav sama ne znaš Slovensko pisati. Sem potreboval tri ure, da sem sestavil tvoje besede in stavke. Si že slišala za ločila in velike začetnice? Pomojem ne. Tako kot nisi slišala za Kozoleta, Pevca, Naberšnika, ...
In prosim, vsakršna primerjava komercialnega Hollywooda (in ne Ameriškega neodvisnega filma!) s Slovenskim je brezpredmetna. Povprečen film čez lužo stane vsaj 10-20 miljonov dolarjev, najdražji Slovenski vseh časov pa nekaj čez dva miljona, povprečno pa tam okoli pol miljona. Kar se mene tiče, delajo v Sloveniji čudeže za tak denar. Morda ne vsi, zato pa obstaja pojem "ciljno občinstvo". To pri tem filmu ti, draga Hana, več kot očitno nisi. Zato takšnih filmov raje ne komentiraj brez, da bi si jih najprej ogledala.
Morda je Slovenski film na slabem glasu. Sam mislim, da je to popolnoma neutemeljeno, ker se ne sme posploševati na podlagi enega samega slabega filma! Slovenski film je res dober glede na denar, ki ga dobi. Postal pa bi lahko še boljši z novo, mlado generacijo režiserjev, kot so Luzar in podobni. Slovenija ima potencial in talent, poglejte si kakšen študentski film. In potem poizkusite komentirati, kako je film v Sloveniji slab. Morda vam pač ne bo všeč, ampak to še ne pomeni, da je slab.
piedro, Didl in Darko
Me veseli, da se še vedno najdejo ljudje kot vi.
Hana ti pa poskusi prebrati kakšno knjigo ali časopis... glede na tvoje izražanje sem prepričana, da ti ne bo škodila.
jst zadnje čase prou rada gledam slovenske filme in zdi se mi, da so vedno bol kvalitetni.
Dragi Darko!
Tudi tvoja slovnica ni ravno brezhibna - 'slovenski' se piše z malo, ker je pridevnik, 'po mojem' pa narazen in ne skupaj.
Sicer pa tudi mene zanima ta film - Evgen Car je odličen dramski igralec in zelo sem radovedna, kako se znajde v filmu.
Ne razumem, kako lahko nekdo ocenjuje delo ne, da bi si ga ogledal? Ne?
ni problem v slovenskih filmih
problem je da Slovenci znamo delati žalostne in depresivne filme
najboljše filme dela Naberšnik!!!! Petelinji Zajtrk pa Šanghaj sta noro dobra filma
Film je odličen. Igralci izvrstni, scenografija, kamera, glasba - popolno. Čestitke ekipi! Film je tudi zelo, zelo duhovit in v domu za ostarele se dogajajo humorni zapleti, podobno kot v kakšnem dijaškem domu - ljubezen, prijatelji, skupni krožki... Priporočam!
@ Natančna
Se strinjam s tabo. Vsi smo ljudje in se motimo. Priznam napaki :)
@ leone
Res ti predlagam, da si ob večerih pogledaš še kakšen študentski film na RTV SLO. Enostavno zato, ker to dokazuje, da je slovenski film vedno boljši. Žal je res, da je do zdaj bilo precej filmov pri nas žalostnih. Ampak, ne moremo kar pričakovati neke akcije za ta denar. Naberšniku je pač uspelo dobiti več denarja, zato tudi takšna razlika, Šanghaj je najdražji film v Sloveniji. Komaj čakam, da jeseni vidim še Čefurji raus na platnu, pa nov izdelek Nejca Gazvode, ki ga je delal v mednarodni koprodukciji. Pa konec koncev tudi Gremo mi po svoje 2.
Film sem gledala včeraj. Se mi je zdel neumen, sam ga je mat hotla videt, pa sem šla njo. In me je ful, ful presenetu :) . Sem padla notr in res... Čist pozabla da gledam slovenski film. Super cute film. Se nasmejiš, sam konc te mal stisne. Sam je luškan. Pejte gledat :)
100:0 za evropske filme. Glede na katastofalno nizko sporočilnost ameriških filmov ni čudno, da so kinematografi v težavah in škoda da se v njihovi poplavi zgubijo maloštevilni a kvalitetni evropski - gotovo je to namen. Če k temu prištejemo še porabljeni denar, potem so slovenki absolutni zmagovalci. Srečno!
Res super film. Sva mlajse generacije in sva se prijetno smejala...
Ta filem je ODLIČEN! Predstavlja problematiko, ki jo je vedno več in sicer problem zapuščanja doma in institucionalizacije. Menim, da je primeren za širše občinstvo, saj se ukvarja s problemi čisto vsakdanjih ljudi.
Všeč mi je tudi, ker starega človeka pokaže takšnega kot je (mislim fizično)- z vsemi gubami, starostnimi pegami..., saj tudi v naši družbi vlada ageizem (t.j. nestrpnost do starih in preferiranje mladih ljudi) in je starost že na meji tabuja.
Eden boljših slovenskih filmov.
Sama si slovenske filme zelo rada ogledam (iz ljubezni do domovine, jasno) in tudi jaz opažam, da se njihova kvaliteta v vseh pogledih zelo dviguje.
Ameriških oz. bolje hollywoodskih filmov pa po večini ne maram preveč, ker so premalo realistični in od njih nič ne odneseš. Pogledaš ga in to je to. Evropski filmi pa po večini dajejo neko snov, o kateri razmišljaš, se pogovarjaš in je ne vržeš čez ramo kar tako. Seveda so tudi pri hollywoodskih filmih izjeme in obratno.
Veliko užitkov ob gledanju!
Res beden film igralci so dobri film pa ne
film je res beden pa tudi igralci so slabi nevem kaj vam je vsec v tem filmu pa se naslov filma je cudn SRECEN ZA UMRET
Hana, najprej se nauči slovensko, šele potem komentiraj slovenski film.
Film je fenomenalen, tudi jaz sem se večkrat nasmejala do solz. Včasih me spomni na legendarni film Vesna. Končno po tolikih letih dober film.
Moram reci da je po dolgem casu spet na sceni en dober slovenski film. Film te hkrati nasmeji, kakor ti da tudi misliti. Priporocam.
Zelo, zelo sem se nasmejala, ker je veliko komičnih prizorov. Všeč mi je bil tudi zato, ker ni zamorjen, poleg tega ima optimističen zaključek. Odličen film, da o igralcih sploh ne govorim.
Moj najljubši prizor: Ko Melita (Milena Zupančič) Ivanu (Evgenu Carju) napiše na zid facebooka: .....
že v začetku je beden pa tut oglas je
Srečen za umret je zelo dober film. Dober kot celota. In v Sloveniji je veliko, res veliko dobrih filmov. Rezervni deli, Pod njenim oknom, Gremo mi po svoje, Petelinji zajtrk, Šanghaj, Kajmak in marmelada, Outsider, Sladke sanje - vsi so dobri. ZELO! Pač za različne okuse. In Srečen za umret se jim pridružuje. Film je dober, ima odlične igralce, sporočilo, ki te nasmeji in ti da tudi misliti. Hollywoodski filmi pa niso filmi (čeprav imam mnoge zelo rad) temveč izdelki. Za reklamo enega filma tipa Batman je porabljenega toliko denarja, da bi lahko slovenska kinematografija živela petnajst let. Evropski film, kamor slovenski tudi sodi, pa so filmi, ki niso le izdelki za prodajo, temveč tudi umetniški izrazi posameznih avtorjev - režiserjev. In tako je prav! Ne smemo nasesti kapitalistični logiki, ki šteje samo dobiček in pozablja, da kvalitete ni možno vedno izmeriti z denarjem. Koliko ljudi pa je v Sloveniji videlo Ljubezen (Haneke)? Zelo, zelo malo. Približno 4700 gledalcev v enem mesecu - Srečen za umret si je ogledalo toliko ljudi v le enem tednu. Pa ima film Ljubezen oskarja. Tudi takšni filmi se težko kosajo s Hollywoodom. Srečen za umret pa - ZELO ZA +++
Super film, res vreden ogleda. Starejša generacija bo uživala in tudi mlajša.
Eden boljših slovenskih filmov. Realističen
ljudje..kaj je zvami narobe, i feel sorry for you
če je flim slovenski še nepomen da ni dobr...kaj ste tok bedno kritični :)
Hana, želela si si ogledati slab film in si si ga! Če bi se pa malo bolj sprostila in znala uživat ti bi bil pa ta film res lahko všeč....
Pa četudi bi bil zanič film, mi smo Slovenci! Že zaradi tega bi mogli podpirat naše izdelke, kdo nas bo cenil? Če se še sami ne znamo!
Želim vsem skupaj en krasen deževen dan:-)....
Filma si še nisem ogledal, bi pa ga zelo rad. Verjamem, da je res dober, saj je izdelan pravzaprav za vse generacije in ne samo za ciljno skupino. Vsi, ki so ustvarjali film v slovenskem filmskem prostoru nekaj pomenijo in je skrajno neodgovorno, da se jih kritizira na tak primitiven način. Kdorkoli si jemlje to pravico, mora pa za začetek obvladati vsaj malo slovenščine (brez kvakanja). Saj, draga Hana, ko boš zbrala nekaj več let, boš na pojem starostnikov gledala popolnoma drugače.Veš, pri tebi ni težava, da je film "slab", ampak ti ni všeč vsebina. Za terapijo ti predlagam eno ameriško humoristično serijo, ki je toliko humoristična, da je potrebno za vsakim dialogom v ozadju predvajati smeh publike...le toliko, da se tudi neumneži zavemo, da je smešno..... Do takrat pa si s komentarji brez zadržkov ne zapri vseh vrat.
Hana strinjam se stabo beden film vse 1111111
Odličen film, odlično sporočilo, ne morem, da ne bi pohvalil igralcev in režiserja za odlično potezo. Problematika mi je zelo všeč, saj takšnih filmov, kjer takoimenovani ''odsluženi'' igralci, ki bi si zaslužili igrajo glavno vlogo je zelo malo. Hollywood ima takega Clinta Eastwooda in tukaj se konča. Hvala vsem, ki ste sodelovali pri ustvarjanju filma in mi pokazali, kako tudi starejši gledajo na določene stvari.
odlicen film, odlicni igralci, nasmejala sem se iz srca. Priporocam ogled, ne bo vam zal
krneki ampak ok
z slovenskimi igralci je bilo fajn delat.hana,hana......
hana,jana,sonja,david, film se je delal 2 leti. v redu, ni vam vsec zaradi tega pa ga ni treba tako kritizirati. kajne....
moram reči uau
pripadam mlajši populaciji (pod 20) pa me je film vseeno zeloo navdušil&nasmejal
eden izmed redkih slovenskih filmov, ki ima vsebino, zgodbo, humor in pa originalnost.
vsaka čast režiserju in igralcem za res super delo
upam da bo več takih filmov :)
priporočam
Film me je navdušil, živim every day life v podobnem stilu, drugo leto bo 30 let, film, da veliko misliti vsem, ki so kakorkoli povezani s starejšimi, od tistih, ki delajo s starejšimi, do starejših, ki gredo proti koncu v zadnjem obdobju njihovega življenja, ki se marsikdaj postavi na glavo in ponudi nove izzive ter prinese novo življenje, nove radosti, veselje, razočaranja, ljubezen in vse druge reči. Mislim, da to film izjemno dobro pokaže. Čestitke vsem ustvarjalcem za ta film, priporočam ga vsem generacijam, tudi tistim, ki mislijo, da bodo ušli starosti, pa večina ne bo, mogoče redki iz čisto nepredvidljivih dogodkov. Film mi je obudil spomin na premnoge prijatelje, ki jih danes več ni, so pa zaznamovali moje življenje a poseben način. Še enkrat iskrene čestitke in globok poklon vsem, ki so omogočili, da je ta izjemen film ugledal luč sveta.
Film me je tako navdušil, da sem o njem spisal celo blog:
http://www.rtvslo.si/blog/rafael-zupancic-raf/filmsko-poletje-srecen-za-umret/85270
Nocoj je bil na SLO1 in sem ga z zanimanjem pogledal. Bil mi je všeč in bo zagotovo doživljal ponovitve, kot jih: "Vesna, Petelinji zajtrk, Kekec, Babica gre na jug, Na svoji zemlji, ......". Obudil mi je tudi čase, ko je bila moja, sedaj žal pokojna, mama stanovalka v domu na Polzeli, kjer je posnet dober del filma. Tako sem ob obiskih mame spremljal nastajanje tega filma in občasno videval njegove ustvarjalce.
Sedaj lahko vsem najlepše čestitam!
Tvoj komentar
Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z .
S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.
Odličen film, ki je definitivno vreden ogleda.