Spopad na plesišču

Vseameriška plesna skupina se na tekmovanju pomeri z najbolj nadarjenimi skupinami z vsega sveta za najbolj zaželen naslov v hip hop kulturi. Spopad na plesišču je eksploziven in navdihujoč plesni film. Navdihnil ga je nagrajeni dokumentarec režiserja Bensona Leeja Planet B-Boy. Spopad na plesišču poglobljeno, kot še noben film doslej, prikazuje živahen svet tekmovalnega plesa, najbolj elitne svetovne skupine pa zažgejo platno z izjemnimi prikazi atletskih sposobnosti, moči in elegance.

Hip hop mogotec Dante Graham (Laz Alonso) je na podlagi svoje b-boy preteklosti ustvaril milijardni posel. Zdaj se je odločil, da bo Ameriki povrnil ugled v svetu b-boysov in oblikoval vseameriško sanjsko skupino, ki bi zmagala v legendarnem Spopadu na plesišču, najprestižnejšem tekmovanju v hip hopu, ki se odvija v francoskem Montpellierju.

Graham za pomoč prosi starega prijatelja Jasona Blaka (Josh Holloway), s katerim sta bila včasih v skupini, in ki naj bi treniral ekipo. S pomočjo pomočnika trenerja Franklyna (Josh Peck) in koreografinje Stacy (Caity Lotz) se Blake trudi spremeniti 13 trmastih posameznikov v disciplinirano, povezano in uglajeno ekipo, ki bi prekosila vse.

Do tekmovanja je ostalo samo še nekaj tednov, rivalstvo med plesalcema Roosterjem (Chris Brown) in Doom Knockom (Jon Cruz) pa razdeli moštvo na zamerljivi frakciji, medtem ko se Blake trudi premagati obup in zasvojenost z alkoholom, s čimer se spopada, od kar sta mu žena in otrok umrla v tragični nesreči. Če sanjsko moštvo želi svet tekmovanj b-boysov vrniti na ameriška tla prvič po 15 letih, se bodo morali, če hočejo uspeti, soočiti z neusmiljenimi osebnimi demoni.

O filmu

B-boystvo je inovativna in športna oblika plesa, ki je nastala na ulicah New Yorka v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Ples je postal eden od temeljev hip-hop kulture, skupaj z reperji, ki znajo animirati občinstvo, grafiti in DJ-stvom.

Mediji so ga označili kot break dancing, b-boystvo pa je postalo izjemno vidno v pop kulturi. Priljubljenost se je v ZDA sčasoma zmanjšala, po svetu pa se je večala, kot je režiser Lee Benson odkril leta 2007 v svojem dokumentarcu Planet B-Boy. Danes so se osnovni gibi, ki so nastali pred 30 leti, razvili v zelo zahtevno in akrobatsko obliko plesa, ki jo lahko primerjamo z olimpijsko gimnastiko.

“B-boystvo poznajo po vsem svetu,” pravi Lee. “Spopad leta, ki ga prikazujemo v filmu, je nekakšen svetovni pokal b-boystva, ki poteka v Franciji. Vsako leto tekmuje več kot dvajset držav. Prirejajo ga že več kot 20 let. Gre za svetovni dogodek, ki pritegne na tisoče ljudi. Energije si sploh ne morete predstavljati.”

Lojeva priznava, da ni pred sodelovanjem pri dokumentarcu vedela ničesar o kulturi b-boysov. “Pritegnile smo me zgodbe posameznikov. Spopad na plesišču je možnost za še podrobnejšo analizo tega sveta, ki ga bo na ta način spoznal še širši krog ljudi. Všeč mi je možnost, da pri tej obliki plesa posameznik dejansko izrazi sebe, kot so mi tudi všeč neverjetni akrobatski podvigi. Upam, da bo film navdihnil novo generacijo, da bo raziskala to obliko umetnosti.”

Po Leejevih besedah se je b- boystvo razvilo iz potrebe mladih ljudi v Bronxu, da bi izrazili sebe skozi ples. “Kamor koli gre, predstavlja tiste brez pravic, zato je povsem smiselno, da ga je prevzelo toliko različnih kultur. Ponuja možnost otrokom, ki nimajo možnosti, da bi obiskovali tradicionalne plesne šole.”

Celo preden sta Lee in Lojeva dokončala Planet B-Boy, sta v materialu videla potencial za celovečerni film, ki bi fenomen b-boysov ponovno predstavil državi, v kateri je nastal. Najti pravo ogrodje za film je bil prvi izziv. Pri tem jima je pomagal producent Tripp Vinson. Vinson se megleno spominja b-boystva v času, ko so bili v osemdesetih na vrhuncu priljubljenosti. “Planet B-Boy pa me je resnično seznanil s to kulturo. Ena najbolj zanimivih stvari pri tem je, da gledalca ljudje in njihove zgodbe pritegnejo vsaj toliko kot ples. Njihovo srce in toplina, njihove borbe, ko se uveljavljajo in sledijo svojim sanjam, vse to me je pritegnilo in čutil sem, da bi iz tega lahko naredili krasen film.”

Leejev dokumentarec je prikazoval mednarodno b-boy sceno, ki sega od Japonske, Francije, Nemčije in Južne Koreji nazaj do ZDA. To so uporabili kot odskočno desko in iskali način, kako bi se njihov film razlikoval od tipičnih plesnih filmov. “Sodobni plesni filmi se držijo formule,” pravi Lee. “Balerina spozna uličnega plesalca. On ji da nekaj divjega, ona ga civilizira. Tovrstne zgodbe so obdelali do kosti, zato si tega res nismo želeli. Domislili smo se, da bi bil naš film pravzaprav športni film, kar se nam je zdelo tudi povsem naravno. Gre za tekmovanje in plesalci se telesno zlahka primerjajo z atletsko elito.” Vtkali so še elemente timskega dela in odrešitve. “To je zelo ameriška zgodba z skupino zelo različnih posameznikov z velikim egi, ki se naučijo, kako premostiti razlike in doseči skupni cilj,” pojasni Lee.

Čeprav je zgodba povsem izmišljena, jo globoko preveva duh dokumentarca. S pomočjo različnih izkušenj plesalcev oblikuje klasično zgodbo. “Sijajni trener preživlja hude čase, mogotec hip hopa pa želi, da sestavi najboljšo plesno skupino,” razlaga Vinson. “Svet b-boysov je predvsem svet posameznika in trener jih nauči, kako postati ekipa, ki lahko tekmuje v Spopadu leta.”

Disciplina b-boystva se je izjemno razvila in postala študija o individualizmu. “Otroci čez lužo so iz njega naredili čisto nekaj svojega,” nadaljuje Lojeva. “V ZDA se je vrnil prek spleta. Vsi b-boysi proučujejo posnetke z dogodkov po vsem svetu in potem oblikujejo svoj slog. Res je izjemno gledati, kako se vse prepleta in razvija.”

Čeprav ga b-boystvo izjemno in strastno zanima, Lee ni bil nikoli b-boy. “Bil sem velik oboževalec. Z njim sem se seznanil, ko sem videl Flashdance. Jennifer Biels se sprehaja po ulici in naleti na skupino b-boysov. Nikoli še nisem videl, da bi ljudje tako plesali. Po tem so nastali še drugi filmi, na primer Beat Street in Breaking. Tudi ta dva sem gledal in oba sta me navdušila.”

Desetletje pozneje je Lee zaključil svoj prvi film in se spraševal o naslednjem koraku. “Na televiziji sem slučajno videl Flashdance. Ko sem videl tisti prizor, sem se začel spraševati, kaj se je zgodilo s temi plesalci, s temi b-boysi. Prek internet sem odkril dogodek Spopad leta in z njim postal obseden.”

To obliko umetnosti primerja z obdobjem rock and rolla petdesetih. “To je bila čisto ameriška stvar, ki se je razvila iz bluesa in šokirala svet. Potem se je razširila po svetu, kjer so ga druge kulture interpretirale po svoje, in nato se je vrnil domov. Hip hop ima moč rocka. Predstavlja mladost. Zato se je razširil po svetu.”

In tako kot rock and roll imate to v sebi ali pa nimate. “Najboljši b-boysi so tisti, ki so plesu posvetili življenje. Črpali so iz lastnih izkušenj, ki so jim dale navdih in zamisli. Vsem je skupno, da se niso odločili biti b-boysi. B-boystvo je izbralo njih.”

O igralcih

JOSH HOLLOWAY (Jason Blake) je nastopil v serijah Skrivnostni otok, Intelligence, Community, Preiskovalci na delu, Na kraju zločina, Teksaški mož postave, The Lyon’s Den. Posnel je filme Paranoia, Ten, Misija: nemogoče 4, Stay Cool, Whisper, Mi Amigo, Moving August in Cold Heart.

CHRIS BROWN (Rooster) je prodal več kot 8 milijonov albumov in 30 milijonov skladb, na VEVU ima milijardo ogledov, je uspešen zabavljač in dobrotnik. Pred kratkim je končal snemanje šestega albuma X, ki mu bo na začetku prihodnjega leta sledila turneja. Leta 2007 je posnel prvi film Stomp the Yard. Gostoval je v seriji O.C. Posnel je še filme Think Like a Man (2012), Tatovi (2010) in This Christmas (2007).

O režiserju

BENSON LEE je Američan korejskega porekla, ki že 15 let dela pri dramah, dokumentarcih in komercialnih produkcijah. Njegov prvi film je bil Miss Monday.