Slaba vzgoja
Povzetek
Madrid, 1980. Enrique Goded, 27-letni režiser, ki je kljub svoji mladosti režiral že tri velike uspešnice, v časopisju išče zgodbo za svoj četrti film. Medtem ga obišče privlačen bradat mladenič, ki se predstavi kot njegov nekdanji sošolec, Ignacio Rodríguez. Enrique se dobro spominja imena, vendar njegovih lastnosti ne prepozna v mladem obiskovalcu. Ignacio mu je prinesel kratko zgodbo z naslovom "Obisk", ki bi jo lahko uporabil za svoj naslednji film. Zgodba obravnava njuno otroštvo, ki sta ga preživela v šoli, težave z duhovniki, zlasti z ravnateljem, zatiranje, nogomet, hinavščino, pokvarjenost, trpinčenje, solo petje Ignacia v latinščini, itd.
V kratki zgodbi se te tri ključne osebe (Enrique, Ignacio, oče Manolo) srečajo mnogo let kasneje, ko sta fanta že odrasla. Še vedno mladi Enrique je postal zagrenjen družinski človek. Oče Manolo je zapustil kongregacijo, Ignacio pa je postal Zahara, z drogami zasvojen transvestit, ki pooseblja Saro Montiel (gej ikona, nekakšna španska različica igralke Mae West iz 60-ih in 70-ih let) in je član varietejskega društva. Zgodbo pripoveduje Zahara nekega večera, ko nastopa v kazinu v mestu, kjer sta z Enriquejem hodila v šolo. Srečanje omenjenih treh oseb se v zgodbi konča tragično. Enrique Goded z velikim zanimanjem prebere zgodbo "Obisk". Še posebej ga gane prvi del, ki govori o njunem otroštvu, njegovi ljubezni do Ignacia, ki jo zatrte oče Manolo. Slednji je prav tako zaljubljen v Ignacia, zato Enriqueja izključi iz šole in se s tem znebi tekmeca. Drugi del, ko Ignacio postane Zahara, ga sicer vznemiri in zmede, a prav tako vzbudi njegovo zanimanje.
Enrique se odloči, da bo po predlogi kratke zgodbe posnel film. Ignacio Rodríguez, čigar trenutno umetniško ime je Ángel Andrade, je navdušen, vendar pa zahteva glavno vlogo transvestita Zahare. Režiser pojasni, da je Ignacio preveč možat in fizično gledano pravo nasprotje liku Zahare. Pregovarjanje se konča s hudim prepirom in jeznim odhodom Ignacia. V naslednjih dneh Enrique ne more izbite iz glave skrivnostnega obiskovalca. Loti se raziskovanja likov in odkrije, da privlačen fant z zgodbo ni Ignacio Rodríguez, temveč slepar, ki je poznal pravega Ignacia. Slednji je umrl pred tremi leti, kmalu zatem, ko je napisal zgodbo "Obisk". Režiserja znova obišče Ángel Andrade, ki si je obril brado in malce shujšal. Fant se opraviči in mu ponudi zgodbo brez kakršnih koli pogojev. Želi samo, da bi se za lik Zahare lahko potegoval na avdiciji. Začel je delati v gej baru, kjer se uči, kako biti "kraljica", hkrati pa je poiskal pomoč pri Sandri, transvestitu, izvedencu za oponašanje Sare Montiel. Ángel dobi vlogo in postane režiserjev ljubimec. Enrique hoče odkriti, kako je umrl njegov sošolec, in vseeno mu je, kakšen davek bo zahtevala ta avantura. Po mesecih priprav nastopi prvi dan snemanja. V tem času Enrique ne odkrije ničesar in skrivnost ostane nedotaknjena. Zadnji dan snemanja pa režiser v svoji pisarni zaloti neznanca, ki brska po filmskih fotografijah. To je oče Manolo, ki se predstavlja za g. Berenguerja. Zdaj je Enrique tisti, ki spodi očeta, toda ta ga draži z vprašanji. Mar ne želi vedeti, kako je umrl Ignacio in kdo ga je ubil? Ga ne zanima identiteta Ángel Andrade, igralca v njegovem filmu? In Enrique "želi vedeti". Žene ga enaka samomorilska radovednost kot takrat, ko je sprejel Ángel Andrade, čeprav je vedel, da ima opravka s sleparjem...
Pedro Almodóvar (režija in scenarij)
Njegov prvi film se je vrtel v času rojstva španske demokracije. Leta 1980 je posnel celovečerec z izredno nizkim proračunom "Pepi, Luci, Bom", pri katerem so z izjemo Carmen Maria sodelovali izključno novinci. Šest let kasneje je skupaj z bratom Agustínom ustanovil produkcijsko hišo. Njun prvi projekt je bil "Law of Desire". Sledila je produkcija desetih filmov, za katere je Pedro napisal tudi scenarij in jih režiral. Mednarodno je zaslovel s filmom "Women on the Verge of a Nervous Breakdown" leta 1988. Od takrat se njegovi filmi vrtijo povsod po svetu. "All About my Mother" mu je prinesel prvega oskarja za najboljši tujejezični film, kakor tudi zlati globus, cezarja, tri evropske filmske nagrade, nagrado David de Donatello, dve nagradi BAFTA, sedem nagrad Goya in še 45 drugih nagrad. Tri leta kasneje se je "Talk to Her" odrezal podobno ali celo bolje (oskar za najboljši scenarij, pet evropskih filmskih nagrad, dve nagradi BAFTA, nagrada Nastro de Argento, cezar in številne druge nagrade po svetu). Poleg odličnega odziva kritikov in občinstva na celovečerec "Talk to Her" sta ga zaznamovala še "Chill Out!" Félixa Sabrosa in Dunie Ayaso ter "My Life Without Me" Isabel Coixet. Slednja je bila nominirana za evropsko filmsko nagrado v kategoriji najboljši režiser, film pa se je potegoval za nagrado za najboljši film in naletel na odlično kritiko po vsej Evropi.
Režiserjev komentar
Moral sem posneti film "Slaba vzgoja". Moral sem ga spraviti iz sebe, preden bi postal obsedenost. Na scenariju sem delal več kot deset let in tako bi se lahko nadaljevalo še eno desetletje. Zaradi neštetih možnosti je bila zgodba končana šele potem, ko je bil film že posnet in zmontiran. Gre za izredno intimen film, a ne ravno avtobiografski. Ni odraz mojega šolskega življenja ali tistega, kar sem doživel ali se naučil v prvih letih madridskega gibanja movida, čeprav se film odvija prav v teh dveh obdobjih (1964 in 1980, pa tudi leta 1977). Seveda pa so bili moji spomini velikega pomena pri pisanju scenarija, saj poznam kraje in obdobja, ki zaznamujejo film. "Slaba vzgoja" ni poravnava računov z duhovniki, ki so me "slabo vzgajali" ali z duhovščino na splošno. Če bi se hotel maščevati, na to ne bi čakal 40 let. Cerkev me ne zanima, tudi kot nasprotnica ne. In film ni odraz movide v Madridu na začetku 80-ih, čeprav je velik del filma prav iz tistega časa. Pri tem zgodovinskem obdobju me zanima predvsem izbruh svobode, ki ga je doživela Španija, v nasprotju z obskurantstvom in zatiranjem v 60-ih. To obdobje je zato popolno za protagonista, zdaj odrasla, da zavladata svoji usodi, telesu in željam. Film ni komedija, čeprav ne manjka humorja (lik igralca Javierja Cámare), niti otroški mjuzikl, čeprav v njem pojejo otroci.
Najraje ga označim kot "film noir".
Igralska zasedba
Gael García Bernal (Ángel/Juan/Zahara)
V svet igralstva je vstopil z vlogo v televizijski seriji "Teresa", nato pa je sodeloval v številnih produkcijah v različnih državah, med drugim v Španiji, Mehiki in Angliji. Svoje najodmevnejše vloge je odigral v celovečercih "Amores Perros" (Alejandro González-Iñárritu), "No News From God" (Agustín Díaz Yanes), "And Your Mother Too" (Alfonso Cuarón), "Vidas privadas" (Fito Paez) in "The Crime of Father Amaro" (Carlos Carrera). Kmalu ga bomo videli tudi v filmu "The Motorcycle Diaries" Walterja Sallesa. Za vlogo v filmu "And Your Mother Too" je prejel nagrado Marcello Mastroianni na beneškem filmskem festivalu leta 2001.
Fele Martínez (Enrique Goded)
29-letnik je eden izmed nepogrešljivih obrazov med mladimi španskimi igralci. Leta 1996 si je z vlogo v filmu Alejandra Almenábara "Thesis" priigral nagrado Goya za najboljšega novinca med igralci. Posnel je že več kot 20 filmov, med katerimi so poleg že omenjenega tudi "Open Your Eyes" (Alejandro Amenábar), "Sleepless in Madrid" (Chus Gutiérrez), "The Lovers of the Artic Circle" (Julio Medem), "Black Tears" (Ricardo Franco), "April Captains" (María de Medeiros), "Talk to Her" (Pedro Almodóvar) in "Darkness" (Jaume Balagueró). V zadnjem času navdušuje na gledališkem odru v igri Woodyja Allena "Play It Again, Sam".
Daniel Giménez-Cacho (oče Manolo)
V svoji bogati igralski karieri je nastopil v igri Eugenea O'Neila (Long Day's Journey into Night), Petra Nicholsa (Passion Play), Chestertona (Double Face), preizkusil pa se je tudi v vlogi pripovedovalca v filmu "And Your Mother Too".
Sodeloval je s številnimi slavnimi in manj slavnimi režiserji na tej in oni strani Atlantika v več kot 30 filmih. Njegova filmografija vključuje: "Chronos" (Guillermo del Toro), "Miracle Alley" (Jorge Fons), "Nobody Will Speak of Us When We're Dead" (Agustín Díaz Yanes), "Deep Crimson" (Arturo Ripstein), "Jealousy" (Vicente Aranda), "No Shame" (Joaquín Oristrell) in "Aro Tolbukhin in the Mind of a Killer" (Agustí Villaronga). Za vlogo v slednjem ter za vlogo v celovečercu "Deep Crimson" je prejel nagrado Ariel za najboljšega igralca, "No Shame" pa mu je prinesel nagrado Ondas.
Javier Cámara (Paca/Paquito)
Dokazal se je z gledališkimi, filmskimi in televizijskimi vlogami, ter postal ljubljenec občinstva v številnih državah. Z vlogo protagonista v filmu "Talk to Her" (Pedro Almodóvar) si je priigral mednarodno slavo in nagrado občinstva za najboljšega evropskega igralca leta 2002. Po svojem filmskem prvencu v "Alegre ma non troppo" (Fernando Colomo) je zaigral v filmih "Torrente, the Stupid Arm of the Law" (Santiago Segura), "Torremolinos 73" (Pablo Berger), "Los abajos firmantes" (Joaquín Oristrell) in televizijskih serijah "Ay, señor, señor!" in "Siete vidas". Pred kratkim se je vrnil v gledališče z igro "Family Resemblances" (Agnès Jaoui in Jean-Pierre Bacri).
Lluis Homar (Sr. Manuel Berenguer)
Večji del svoje kariere je posvetil gledališču, navdušil pa je tudi na filmskih platnih in televiziji. Je eden izmed ustanoviteljev Teatre Lliure in tudi direktor od leta 1992 do 1998. Igral je v več kot 30 gledaliških delih in jih tudi režiral. Leta 1999 je za festival Grec režiral Shakespearovega Hamleta, v katerem se je izkazal tudi kot igralec. Igra mu je naslednje leto prinesla srebrno gledališko nagrado Fotogramas. Med drugim je režiral dela Davida Mameta, Botha Straussa in Ibsena. V filmskem svetu je sodeloval z režiserko Pilar Miró ter režiserjema Vicenteom Arando in Mariom Camusom.
Francisco Boira (Ignacio)
Odigral je stranske vloge v mnogih odmevnih španskih filmih, kot so "Morirás en Chafarinas" (Pedro Olea) "Taxi" (Carlos Saura), "Love Can Seriously Damage Your Health" (Manuel Gómez Pereira) in "Novios" (Joaquín Oristrell). Uspešno je sodeloval tudi v seriji "Todos los hombres sois iguales". Z vlogo v celovečercu "Slaba vzgoja" bo nedvomno opozoril nase tako kritike kot občinstvo.
Komentarji
Almodovar pa filmski genij.
Definitivno je boljši od Govori z njo, ampak vseeno ostaja Almodovarjev najboljši film Vse o moji materi. Film sem videla že v Španiji in ogledala si ga bom še enkrat, ko pride v reden spored kinematografov. Almodovar v njem spet podira pričakovanja. Nekateri vložki pa učinkujejo skrajno komično. Film vreden ogleda za vse ljubitelje Almodovarja, evropskega filma in filmov, ki še znajo predstaviti zgodbo brez posebnih efektov.
almodovarjev slog...ODTRGANO! priporočam!
Film sem gledala na Liffu in mi je bil zelo všeč. Vse tri projekcije so bile razprodane. Film je tipično "almodovarski", a vseeno drugačen od drugih. Je pa tudi delno avtobiografski.
bol brezveznega filma še nisn gledla.
Dobra zgodba, dobra slika, izvrstni igralci, skratka film vreden ogleda! nina
Ko sem stopil v kino dvorano pravzaprav nisem vedel nic o filmu.Filmu ocena 4, 5 pa ne zato ,ker se me ni "dotaknil".Ni film o katerem bom premisljeval se 1 teden, ceprav nekdo pa morda bo.Homofobom pa ogled filma odsvetujem.
Ameriška katoliška filmska kritika je ta film označila za novo dekadentno postrežbo Pedra Almodovarja. Zakaj se je v prikazu spolne zlorabe Pedro Almodovar osredotočil prav na Cerkev? Družina odgovarja: ker lahko Slabo vzgojo razumemo kot agit-prop gejevske subkulture. "Cerkev (lastni grešnosti navkljub) kot odločna zagovornica heteroseksualne zakonske zveze tako predstavlja največjo oviro promotorjem gejevske subkulture, ki jo želijo tudi po zakonodajni poti spraviti na raven obče kulture."
Lahko rečem, da je me je film presenetil v pozitivni luči. Priporočam ga vsem, ki so siti ameriških akcij, ki nimajo nobene pametne zgodbe in so narejeni za "američane" ... hvala bogu, da obstajamo evropejci, ki znamo narest umetniški film, ki se človeka dotakne in o katerem se da govort še dolgo po ogledu. Film si lahko predstavljate z več zornih kotov. Gre za film, ki je vreden ogleda, zlasti tistih ljudi, ki radi film gledajo in ob njem mislijo!!!
tudi "evropski umetniški film" lahko poneumlja tko da brzdej navdusenje, sicer je pa film vsekakor vreden ogleda pa ne zato ker bi bil evropski, umetniski bla bla..
Zakaj niso naslovi filmov bodisi v originalu (španščini) bodisi v slovenščini ("Talk to Her", "And Your Mother Too" ...)?
Hm, Matjaž, kakor jaz vem, je naslov vedno v slovenščini, podnaslovljen pa je v v originalnem jeziku. Tako smo imeli Govori z njo ( Hable con ella), Vse o moji materi (Todo sobre mi madre), Kika (Kika), Zveži me! (Atame!); Odpri oči (Abre los ojos), Jaz pa tebi mamo (Y tu madre tambien) ... Ne vem, na kaj si meril. Angleški prevodi so v nekaterih primerih lahko le v pomoč pri sestavljanju slovenskega naslova. Na festivalih pa so so naslovi vedno prevedeni v jezik države, kjer je festival, prav tako je angleški prevod zaradi tujega občinstva. Originalen naslov pa se tako ali tako pojavi v sporedu. LP
Sleepers. Gotovo se spomnite filma Hable con Ella, ki ga je Pedro Almodovar posnel leta 2002. Tam je bila glavna zvezda namreč vagina. Taka velika, nabrekla, kosmata in razprta. Tako zelo, da je lahko vanjo zlezel cel moški. Tako zelo, da je ukradla šov in zasenčila vse ostalo. Tokrat je stvar povsem drugačna. Tokrat vagin sploh ni. Vse glavne in stranske vloge namreč igrajo moški. Tudi vloge žensk, lepotic in fatalk. In moški jokajo, seksajo, fafajo, zlorabljajo, se zaljubljalo in igrajo dvojne igre. Tako divje in perverzno kot še v nobenem filmu Pedra Almodovarja doslej. Tako direktno, da dobimo občutek, da smo se znašli sredi gejevskega porniča. Da gledamo hard core inačico filma Jaz pa tebi mamo. Da gledamo porno verzijo filma Sleepers, ki ga je leta 1996 režiral Barry Levinson. In da nas je usekalo nadaljevanje filma Tacones Lejanos, kjer se je v žensko oblekel Miguel Bose. In ravno tu tiči glavni problem. Problem gledanja. Problem občutka, da gledamo verzije drugih, boljših filmov. Problem, ki si ga Pedro Almodovar ne bi smel privoščiti. Pač film, ki hoče šokirati. Film, ki sam sebe jemlje preveč resno. In film, kjer meja med realnostjo in fikcijo, med življenjem in filmom, ne obstaja več. Vsi so nekaj, kar niso. Vsi so nekaj, kar bi radi bili. Vsi so nekaj, kar niso več.
ob gledanju filma sem nehote postavljala na tehtnico svoje obcutke in misli o prizorih, mnenje o predstavljenih osebah ter iskala sebe. V kom se prepoznam in kater karakter me najbolj razdrazi, zakaj se ob nekaterih pocutim nelagodno...?Almodov ar me ocara z neverjetno sposobnospnostjo pristnih prizorov, malce pa me moti enrealna kompozicija zgodb. Vsekakor pa vreden ogleda s prijatelji in huda debata ne uide!
Popolnoma se strinjam s Saro. Ogled Almodovarjevega filma je skoraj vedno praznik. Sploh v tej poplavi holivudskega kiča.
ful se splača ogledat film!
Dans grem gledat ta film hehe pa po besedilu k sem ga prebrala je fulll zanimiv film
in upam dabo vedno tako. mogoče je ta film res nekoliko slabši od njegovih dosedanjih mojstrovin, vendar pa je kljub temu vsekakor vreden ogleda. vsebuje vse pedrove elemente, je šokanten, je kontroverzen, vsebuje pedre, transvestite, posijevalce otrok. najbolj zanimivo pri vsem tem je kako vsi njegovi igralci igrajo... čist na easy... brez kakšnih drama king/queen elementov kot jih ponavadi nudijo holivudski in britanski igralci. vedno znova jih občudujem. oskarja zaslužijo vsi po vrsti. toplo priporočam. 9/10
Kaj je prava ljubezen? Po svetu hodi veliko samozvanih strokovnjakov, ki bi radi to najlepše človeško čustvo posplošili, mu nadeli zakonske okvire in ustvarili pravila, kdo lahko koga ljubi in kdo ne. Toda čustva so močnejša od črk na papirju, ljubezen pa je nekaj tako univerzalnega, da moralistično pridiganje, da je za ljubezenske deviacije kriva Slaba vzgoja (ali pa kakšni drugi slabi vplivi), izzveni zgolj kot svetohlinsko sprenevedanje tistih, ki ne prenesejo drugačnosti. Slaba vzgoja je tipičen primerek art filma Pedra Almodovarja, v katerem golota in homoseksualnost nista noben tabu, še več, Almodovar da jasno vedeti, da je tudi to "zgolj" ljubezen, v osnovi tako preprosta in samoumevna, kot vsaka druga. Če se na prvi pogled, predvsem zaradi stigmatiziranosti cerkve, ki v novejših filmih igra izrazito negativno vlogo, zdi, da bo tudi Slaba vzgoja neke vrste obračun s cerkveno pedofilijo, pa je končni vtis, da gre predvsem za ljubezensko zgodbo. Ta pa ima seveda lahko tako negativne, toda izrazito tragične plati (oče Manolo kot ujetnik in žrtev svojih čustev), kot tudi pozitivne strani iskrene ljubezni, pa četudi v obliki homoseksualnosti. Seveda so se takoj pojavila mnoga ugibanja, če - oziroma v kolikšni meri - je Slaba vzgoja tudi Almodovarjeva avtobiografija, a ne glede na to je očitno, da režiser ni želel narediti neke osladno čustvene avtorefleksije, temveč predvsem stilistično in vsebinsko izredno izpiljen žanrski izdelek, ki predvsem s končnim preobratom sodi v klasični film noir. Prav končni preobrat je namreč tista pika na i, ki gledalca privede k drugačnemu razmišljanju in ki bi mogla prepričati tudi vse tiste ljubitelje filmov, ki homoseksualnosti sicer ne odobravajo. Posebno omembo si zaslužijo tudi glavni igralci, predvsem Gael Garcia Bernal, ki zna prijetno presenetiti z vsako novo vlogo, s tem da je bila ta zagotovo ena najbolj težkih v njegovi karieri, prepričljivo pa mu parira tudi Fele Martinez, ki zgodbi doda nek bolj objektiven pridih, saj njegov lik ni tako zelo pogojen s čustvi. Film sicer vsebuje tudi nekaj (moške) golote in spornih scen, ki jih v puritanskem Hollywoodu ne boste nikoli videli, pa vendar Almodovar nikoli ne prestopi meje iskrene, četudi nekoliko drugačne ljubezni, kaj šele da bi se spustil v kakšne vulgarnosti. Nadvse zanimivo je tudi časovno in miselno pomešano sosledje dogodkov, zaradi česar gledalec pravzaprav nikoli ne ve povsem natančno, kaj se je zares zgodilo in kaj je zgolj fantazija ali pa kaj je zgolj film v filmu, kot tudi ni povsem jasno, kdo govori resnico. A tudi to le še enkrat več poudari, da je Slaba vzgoja v prvi vrsti film, ob katerem je dejansko potrebno napeti možgane, saj filmsko katarzo prinese šele temeljit premislek o vsem videnem, kar pa je tudi zagotovilo, da film ne bo tako hitro romal v pozabo. Lep živopisan pozdrav :-)
Tvoj komentar
Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z .
S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.
Gael Garcia Bernal is a total hottie!!!