Skrivnost ulice Arlington

Zgodba

Nedolgo tega ovdoveli univerzitetni profesor Michael Faraday (Jeff Bridges) živi sam z desetletnim sinom Grantom. Osamljeno samsko življenje mu občasno krajša dosti mlajša študentka, njega in sina pa še po dveh letih preganja smrt sinove matere in njegove žene, agentke FBI, ki so jo ubili pri opravljanju službenih dolžnosti.
Grozljiv dogodek na nenavaden način poveže zakrknjenega samca z vseameriško družino Langovih (Tim Robbins in Joan Cusack), ki se je pred kratkim priselila v njegovo neposredno bližino. Glava družine Oliver povabi Michaela in Granta v njihovo življenje; Oliverjev sin Brady in Grant kmalu postaneta neločljiva prijatelja. Zdi se, da je Michaelovo dolgo žalovanje končno mimo, če bi ne bilo njegove sumničavosti, ki zadeva predvsem Oliverja, pa tudi ob njegovi ženi ga kmalu začne spreletavati nelagodje. Vedno bolj je prepričan, da v sosedovi hiši ni vse tako, kot se zdi na prvi pogled.
Michaelovo dekle Brooke (Hope Davis) sprva obsoja njegovo nezaupanje, saj se ji zdi, da je plod paranoidne neprilagodljivosti in na nek način celo ljubosumja; Langovi so pač primer popolne družine, ki jo je Michael s smrtjo žene za vedno izgubil. Michael presliši vse njene argumente, saj ga sinova vse močnejša navezanost na Langove vedno bolj spravlja iz tira. Odloči se, da bo nove sosede dodobra preveril.
Njegove ugotovitve le še poglobijo skrivnost in naostrijo njegovo sumničavost. Langova zagotovo nista to, za kar se izdajata. Toda kdo sta potem? Zakaj sta se priselila v mirno predmestje Washingtona? Kaj se v resnici dogaja za stenami sosedove hiše na ulici Arlington?

Produkcija

Pisec Ehren Kruger je za scenarij za Moro v ulici Arlington leta 1996 prejel nagrado Nicholl Fellowship akademije Motion Picture Arts and Sciences, čeprav je to njegov prvi. Ni želel le zabavati, ampak je bil njegov cilj, da naredi film, ki bo gledalce pritegnil s šokantnostjo in ki ga ne bodo zlahka pozabili.
Ko ga je dobil v roke producent Peter Samuelson, ga je prebral dvakrat v eni sami noči. Takoj je vedel, da je to projekt, ki ga z bratom Marcom ne smeta spustiti iz rok.Tudi režiserja nista dolgo iskala; ko sta videla film Marka Pellingtona Going All The Way, sta vedela, da sta našla človeka, ki zna preliti prefinjeno paranoično vzdušje scenarija v gibljive slike.
ťNa tak projekt ne naletiš vsak dan,Ť zatrjuje Tom Rosenberg, vodilni mož pri produkcijski družbi Lakeshore, ki je film finančno podprla. ťTo je močan scenarij, ki se na inteligenten način loteva določenih socialnih pojavov in se ne umakne, ko stvari postanejo krute.Ť
Ko so ponudili sodelovanje Timu Robbinsu, se je pozitivno odločil samo na osnovi scenarija. V poplavi površnih pisarij te vrste je sprva dvomil, da ta ponuja nekaj novega. Moral pa je priznati, da gre za zgodbo, ki je obdelana na način, ki te prisili, da branja ne odložiš, dokler ga ne prebereš od začetka do konca v enem zamahu. Predvsem je bil navdušen nad problemov videza ljudi, ki te vsak dan obkrožajo. Ljudje se ograjujejo z visokimi ograjami in alarmnimi napravami; celo osebne stražarje najemajo, da bi si zagotovili varnost. V resnici pa ta lahko preži v podobi najbližjega in najbolj prijaznega soseda, v katerega ne bi nikoli posumil.
Razumljivo je, da tak film nosijo igralci; vsi ostali filmski atributi zahtevne psihološko dramske zgradbe filma sploh niso pomembni. Tudi v vseh ostalih vlogah so imeli režiser in producenta zelo srečno roko. Jeff Bridges s pristankom sploh ni okleval; njegov izbor oseb, ki jih je v karieri že odigral, je tako različen, da mu je vloga osamljenega vdovca Michaela predstavljala hkrati dobrodošlo spremembo in izziv. Tim Robbins je sam predlagal Joan Cusack za vlogo Cheryl Lang. Režiser je priznal, da zaradi njenih, v večini komičnih vlog, nikoli ne bi pomislil nanjo. Z delom, ki ga je opravila, je bil nadvse zadovoljen. ťCheryl je ženska, ki v svojo podobo matere in žene stoodstotno verjame in jo tako tudi opravlja. Ob tem sploh ne vidi resnice, ki leži pod površjem in se ne zaveda nevarnosti in posledic, ki jih bo prineslo njeno ravnanje,Ť razmišlja Joan Cusack.

Pred kamero

Jeff Bridges - Michael Faraday
Mnogi poznavalci dobre igre ameriški filmski akademiji očitajo, da je Jeffa Bridgesa neupravičeno spregledala pri oskarjih, ki bi si ga igralec poleg treh nominacij tudi zaslužil. Za najboljšo stransko vlogo je bil prvič med nominiranci leta 1971 s filmom Petra Bogdanoviča The Last Picture Show. Michael Cimino mu je omogočil drugo nominacijo s kriminalistično dramo Thunderbolt & Lightfoot, v katerem je zaigral ob Clintu Eastwoodu, Starman leta 1984 pa mu je prinesel nominaciji za glavno vlogo pri oskarjih in zlatih globusih.
Vsekakor je njegova najbolj znana vloga tista v Kraljevem ribiču Terryja Gilliama, v katerem sta z Robinom Williamsom naravnost sanjski igralski par. Opazili so ga tudi v drami The Fabulous Baker Boys ob strani brata Beaujo in Michelle Pfeiffer in v trilerju The Jagged Edge ob Glenn Close. Zaigral je še v akcijskem trilerju Piš (Blown Away), v katerem je prvič združil moči z očetom Lloydom, pa v drami Brez strahu Petra Weira, American Heart Martina Bella,s katerim se je preizkusil tudi kot producent in ki mu je prinesel nagrado IFP/Spirit Award; v Tucker: The Man and His Dream Francisa Forda Coppole in mnogih drugih.
Med njegovimi komičnimi vlogami so znane iz Nadine s Kim Basinger, v The Mirror Has Two Faces z Barbro Streisand in njegova zadnja v Veliki Lebowski kontroverznih bratov Coen. Vedno se je rad odzval povabilu velikih režiserjev, čeprav projekti niso zagotavljali velikega uspeha pri gledalcih: Ridleyju Scottu v The White Squall, Walterju Hillu v vesternu Wild Bill ali pa Sidneyju Lumetu v The Morning After, v katerem je zaigral ob legendarni Jane Fonda.
S svojo produkcijsko firmo Asis Productions je finančno podprl televizijski film Hidden In America, v katerem je glavno vlogo odigral njegov brat Beau Bridges. Zanj je prejel nominacijo za zlati globus leta 1996 in dve nominaciji za nagrado emmy. Kmalu bo v kino prišel njegov najnovejši film The Giver po romanu Lois Lowry.

Tim Robbins - Oliver Lang
Tim Robbins je v filmskih krogih enako spoštovan kot igralec, scenarist, režiser in producent. Leta 1995 je bil za pretresljivo dramo Zadnji sprehod (Dead Man Walking) nominiran za najboljšega režiserja, njegova življenjska sopotnica Susan Sarandon pa je za vlogo nune v tem filmu prejela oskarja za glavno vlogo
. Leta 1996 je kot izvršni producent dokumentarca o filmskem ustvarjalcu Samu Fullerju The Typewriter, The Rifle and The Movie Camera dobil prvo nagrado združenja Cable ACE. Zaigral je kar v nekaj filmih, ki so dobro zapisani tako pri kritikih kot pri gledalcih: v Kaznilnici odrešitve z Morganom Freemanom po romanu Stephena Kinga, v Igralcu Roberta Altmana in v politični satiri Bob Roberts, s katerim se je prvič poizkusil kot scenarist in režiser. Robert Altman ga je povabil še v Kratke zgodbe in v Ready To Wear. Zaigral v Hulahopu bratov Coen s Paulom Newmanom, v Bullu Durhamu s Susan Sarandon in Kevinom Costnerjem, v The Five Corners Tonyja Billa z Jodie Foster, v Miss Firecracker, The Sure Thing, Tape Heads in drugih. Kratke vloge je imel v uspešnici Top Gun Tonyja Scotta in v Jungle Fever Spikea Leeja. Letos se je uspešno predstavil z dramo The Cradle Will Rock na festivali v Cannesu kot producent in režiser.

Joan Cusack - Cheryl Lang
Arlington Road je za Joan Cusack prišel kmalu po njenem uspehu v komediji In & Out, s katero se je potegovala za oskarja in za zlati globus v kategoriji najboljše stranske vloge. Med mladimi nominirankami je bila že leta 1988 za vlogo prijateljice Melanie Griffith v Delovnem dekletu Mikea Nicholsa.
Svoj igralski krst je uspešno opravila leta 1980 v My Bodyguard Tonyja Billa. Potem so se redno vrstile vloge v Toys Barryja Levinsona ob Robinu Williamsu, v Sexteen Candles Johna Hughesa, v Junaku Stephena Frearsa ob Dustinu Hoffmanu in Andyju Garcii, v gangsterski komediji Married To The Mob Jonathana Demmea, v Say Anything je prvič zaigrala s svojim bratom Johnom; ponovno sta bila skupaj pred kamerami v Grosse Point Blank.
Zaigrala je še ob Jessici Lange v Men Don"t Leave, drugič skupaj z Melanie Griffith v Two Much, v komediji Devet mesecev, pa v Smile Like Yours, My Blue Heaven, Addamsovi 2, Mr. Wrong in v The Cabinet of Dr. Ramirez Petra Sellarsa, enega vodilinih vizionarjev modernega gledališča.
Igra tudi v zadnjem filmu Tima Robbinsa The Cradle Will Rock.
Na televiziji je nastopila z legendo Hollywooda Anne Bancroft v drami Paddyja Chayevskega The Mother v produkciji BBC-ja.

Hope Davis - Brooke Wolf
Svojo igralsko pot je začela v manjših neodvisnih filmih. Opazili so jo v romantični melodrami Next Stop Wonderland Brada Andersona, ki je bil lani premierno prikazan na filmskem festivalu Sundance.
Zaigrala je tudi v kontroverznem trilerju Tanka linija smrti Joela Schumacherja, v odličnem Poljub smrti Barbeta Schroederja in v Sam doma Chrisa Columbusa. Med manjšimi neodvisnimi filmi je opozorila kritike s svojo igro v The Myth of Fingerprints. Takoj za delom pri Arlington Road so ji ponudili vlogo v filmu Mumford Lawrencea Kasdana.
Kolikor ji dopušča čas, se poda tudi na oder, saj je gostovala na Broadwayju s Kevinom Klineom v drami Ivana Pavloviča Čehova Ivanov.

Mason Gamble - Brady Lang in Spencer Clark - Grant Faraday
Mason je za svoja leta že skoraj zakrknjen igralski maček. Pred trilerjem Arlington Road se je pojavil v drami Rushmore z Billom Murrayjem, s katerim je začel svojo igralsko kariero pri šestih letih v komediji Neskončen dan (Groundhog Day).
Takoj zatem je dobil glavno vlogo v Denisu Pokori. Igral je še v Just in Time, v Bad Moon, v odštekani komediji Tajni agent 00 ob Leslieju Nielsenu in v zf drami Gattaca z Umo Thurman in Ethanom Hawkeom.
Za Spencerja pa je Arlington Road prvo srečanje s filmom. Sam pravi, da ga je igra zastrupila, ko je gledal svojo sestro v Hugojevih Nesrečnikih na Broadwayju. Poskusil pa se je v vlogah na TV v Another World, v celovečercu It Was Him or Us in v Long Island Fever.

Robert Gossett - Whit Carver
Robert Gossett je veteran na televiziji, v gledališču in na filmu. Delal je s priznanimi režiserji Timom Burtonom v Batman se vrača, Irwinom Winklerjem v Mreži, Timom Hunterjem v The Maker in v White Man"s Burden z Johnom Travolto.
Za svoje vloge v gledaliških predstavah je dobil več priznanj. Najbolj znana dela, v katerih se je pojavljal, so: Fences Lloyda Richardsa na Broadwayju, A Raisin Sun Hala Scotta, The Last Minstrel Show Donalda McKalea, Indigo Blues, Washington Square Moves, Manhattan Made Me in druga.
Tudi vlog v priljubljenih maratonskih TV nadaljevankah se ni branil. Pojavil se je v Newyorški policiji, Cooperjevi druščini, Beverly Hills 90210, Promised Land in drugih. Nastopil je v TV filmih Alien Nation, Common Ground in v Deadly Games - The Menendez Story.

Za kamero

Mark Pellington, režiser
Mladi in obetavni režiser živi in dela v New Yorku. Z diplomo iz retorike na univerzi Virginia 1984 je začel svojo kariero na MTV-ju na oddelku reklam On-Air, kjer je ustvaril vrsto kratkih spotov. Kmalu ga je zamikala samostojna in neodvisna pot.
Leta 1988 je sklenil pogodbo o sodelovanju z TV družbo MTV za program srednjepolcev. S producentom in režiserjem Jonom Kleinom je ustvaril serijo s 13 deli BUZZ, ki je pri kritikih naletela na izjemen odmev. Po tem je zrežiral serijo TV in video spotov, med njimi tudi Jeremyja za Pearl Jam, ki je postal eden najbolj opevanih in priljubljenih spotov leta. Zanj je dobil nagrado Billboard Video Music za najboljšega režiserja video spota za leto 1992. Sodeloval je tudi z glasbeniki U2, PM Dawn, Crystal Waters, Public Enemy, Chains in Alice. Za spot Beautiful Girls glasbene skupine INXS je bil nominiran za nagrado grammy. Kmalu potem se je pridružil priznanim režiserjem Wimu Wendersu, Jimu Jarmuschu in Jonathanu Demmeju pri ustvarjanju oddaje Red Hot & Blue tv družbe ABC za boj proti aidsu.
Je avtor izjemnega kratkega filma In Your Face za oddajo Alive From Off Center tv družbe PBS in polurnega animirano-igranega filma Punch and Judy Get Divorced za tv serijo Alive TV. Leta 1993 je ustvaril eno svojih najbolj osebnih del s 30-minutnim filmom Father"s Daze, v katerem je opisal očetov boj z Alzheimerjevo boleznijo. Film je doživel izjemen uspeh na festivalih v Berlinu, Montrealu in Rotterdamu. Za PBS je zrežiral tudi The United States of Poetry, izjemen filmski sprehod skozi konec tega stoletja z 72 pesniki.
Leta 1996 je zrežiral svoj prvi celovečerec Going All The Way po priljubljenem romanu Dana Wakefielda z Jeremyjem Daviesom in Benom Affleckom v glavnih vlogah. Film je bil premierno prikazan na festivalu v Sundanceu in bil med najpopularnejšimi tega leta. Še istega leta je zrežiral kratki film Destination Anywhere za MTV, v katerem so igrali Demi Moore, Whoopi Goldberg, Jon Bon Jovi in Kevin Bacon.

Scenarij je napisal EHREN KRUGER, ki je s svojim prvencem osvojil nagrado Nicholl Fellowship akademije Motion Picture Arts. Trenutno dela na znanstveno fantastični zgodbi za družbo HBO.

Kamero je vodil BOBBY BUKOWSKI, ki je Pellingtona spoznal na snemanju filma Destination Anywhere. Bil je snemalec pri drami The Last Time I Commited Suicide s Keanujem Reevesom, Til There Was You z Jeanne Tripplehorn, Dylanom McDermottom in Sarah Jessico Parker. Med njegova dela se uvrščajo še Ethan Frome, The Tie That Binds, Men of Respect in drugi.

Scenografijo je prevzela THERESE DEPREZ, ki je ustvarila številne umetnine s celovečernimi in kratkimi filmi, televizijskimi, gledališkimi in video projekti. Z režiserjem Markom Pellingtonom sta sodelovala že pri filmu Going All The Way. Pred kratkim je končala delo s Toddom Solondzom (Welcome To the Dollhouse) in pri tretjem filmu Eda Burnsa No Looking Back.
Med njena opaznejša dela sodijo Swoon Tomas Kalina, I Shot Andy Warhol Mary Harron, Postcards From America Stevea McLeana, Stonewall, The Doom Generation Grega Arakija in drugi.

Montažer CONRAD BUFF, A.C.E. ima oskarja za delo pri megahitu Titanik Jamesa Camerona. Z njim je delal že pri filmih Resnične laži, Terminator 2 in Brezno.
Začel je kot svetovalec pri montaži vizualnih efektov za filme E.T. Vesoljček, Imperij vrača udarec in Indiana Jones - Riders Of the Lost Ark. Pri Jedijevi vrnitvi je bil že pomočnik glavnega montažerja. S trilerjem Jagged Adge je začel samostojno kariero, ki obsega filme Spaceballs Mela Brooksa, Side Out Petra Israelsona, Jennifer Eight Brucea Robinsona, in uspešno sodelovanje z Rogerjem Donaldsonom pri filmih Pobeg, Tuja vrsta in Dantejev vrh.