Sibirski brivec

Leto 1905. Amerika. Mati, Jane Callaghan (Julia Ormond), piše sinu, kadetu slavne vojaške akademije, pismo. Odkriva mu skrivnost njegovega očeta in vse o njenem potovanju v Rusijo, leta 1885.
Njeni spomini nas popeljejo dvajset let nazaj. Jane potuje iz Chicaga v Moskvo, da bi pomagala zbrati denar za svojega "očeta", norega znanstvenika Douglasa McCrackena (Richard Harris), ki si je zamislil narediti stroj za sekanje dreves v Sibiriji.
Na vlaku se sreča z mladim kadetom vojaške akademije, Andrejem Tolstojem (Oleg Menshikov) ki bo poslej osrednji junak vse zgodbe. Z njim deli ljubezen do opere. Kasneje sreča še vplivnega generala Radlova (Alexei Petrenko), ki ga očara njena lepota in se hoče z njo poročiti. Jane vanj ni zaljubljena, ve pa, da ji lahko edino on pomaga do velikega vojvode. Ljubezenski trikotnik pripelje do usodnih spopadov in streljanja in nato do kazenskega izgona Tolstoja v Sibirijo. Jane do konca upa, da bo še kdaj videla Tolstoja. Zato pristane na potovanje v Sibirijo, kjer naj bi njen "oče", zdaj mož, McCracken, opravil preizkus svojega stroja. Najde Tolstojev dom, poročen je z nekdanjo domačo služkinjo in brivec po poklicu, z njim pa se ne sreča nikoli več.
Razplet filma se odigra v Ameriki, kjer sin, Andrew McCracken, noče zanikati veličine skladatelja Mozarta in je zato kaznovan. V ameriški vojaški tabor pride mati in v trenutku postane jasno, od kod Andrewu njegov značaj.
Film dopolnjujejo prizori o ruski revoluciji, carju, ruski tradiciji, nikoli do konca razumljeni ruski duši in o pripravi na operno predstavo Figarove svatbe.
Sibirski brivec je film tragične ljubezni in ponosa. Preplet dogodkov in usod, vse skozi čudovito fotografijo in ob spremljavi odlične klasične glasbe. Za ljubitelje ruskega režiserja Nikite Mikhalkova - in še več.

Kaj misli Julia Ormond

V juliju 1996 sem se srečala z režiserjem v Parizu. Opravili smo nekaj testnih poskusov, v novembru pa smo že pričeli s snemanjem. Film Sibirski brivec je bil do danes moj najdaljši snemalni projekt.
Eno najvažnejših vprašanj, ki jih film postavlja, je prav gotovo tole: Ali sploh poznamo to deželo. "Pošteno verjamem, da nihče, ki je kdaj obiskal Rusijo, na to vprašanje ne more dati pritrdilnega odgovora. Celo jaz ne, ki sem tam posnela že tri filme. Ko gledaš na deželo od zunaj, se počutiš nemočnega, celo osramočenega, ob pogledu na situacijo, v kateri živijo ljudje v času tranzicije. Vse se je začelo s perestrojko in nadaljevalo z željo po spremembah. Kot bi se ruski narod zbudil iz dolgega spanja in odkril, kaj se dogaja po svetu, kaj imajo tam, česar oni nimajo.
Zahod je med hladno vojno nanje gledal kot na nekaj negotovega, nezanesljivega. Ena od tem v filmu Sibirski brivec je tudi prikaz nasprotij med častjo in korupcijo in o perverzni vlogi, ki jo igra denar pri reševanju težav. Ni mogoče obiskati Rusije in ne videti velikanskega prepada med tistimi, ki imajo in tistimi, ki nimajo. Zmešnjava je nujni del njihovega življenja, celo ruske duše. Vrednost človeškega življenja je s tega gledišča zelo relativen pojem.

In kaj Oleg Menshikov

Tolstoj je človek, ki je zvest svojim principom. Poosebljal naj bi mladino svoje generacije. Ljubezen do Jane ga popolnoma zaslepi. Redkokdaj vidimo na filmskem platnu tako globoko ljubezen, s tako dolgotrajnimi posledicami. Ta ljubezen spremeni tudi njegovo življenje. Ne samo geografsko, saj mora zapustiti Moskvo, ampak tudi glede njegove kariere in vsakdanje eksistence. Čustva igrajo pri njem odločilno vlogo in tako mora preživeti vse vrtince usode.

Alexei Petrenko je general Radlov, ponosen na svojo vojaško vzgojo. Je tudi čustven, a ker mu manjka nekaj uglajenosti in inteligence, se prehitro odloči in ne pomisli na posledice. V srcu je sicer naiven, a to ne more opravičiti njegovega pokvarjenega obnašanja.
Alexei Petrenko je študiral v Kharkovu, v Ukrajini. Najbolj slaven je bil, ko je odigral vlogo Rasputina v Agoniji, filmu, ki ga ruska oblast ni nikoli pustila predvajati. Celo režiser Mikhalkov pravi zanj, da tudi po snemanju Sibirskega brivca še ni odkril, v čem je skrivnost njegove velike moči in privlačnosti.

Richard Harris je veliki igralec evropskega filma, ki igra le še, če ga vloga res izredno zanima. V zadnjem desetletju smo ga videli v filmu Polje (Jim Sheridan), Domovinske igre (Phillip Noyce), Neoproščeno (Clint Eastwood) in v Smilla"s Sense of Snow (Billie August).

Režiser: Nikita Mikhalkov

Filmski režiser mora biti neke vrste general. Ne glede na število sodelujočih, je režiser tisti, ki pazi, da vsak na sceni opravi svoje delo. Tokrat sem igral vlogo carja, ker sem v prehodnem filmu (Burning sun) ugotovil, da je težko igrati eno glavnih vlog in režirati. Odgovoren si za kakovost in končni rezultat filma. Ta teža pritiska na tvoja ramena in na koncu ugotoviš, da se moraš resnično obnašati kot general.

Snemanje širom Evrope (producent Michel Seydoux)

Operacija se je pričela julija 1996. Septembra smo odšli v Sibirijo, kamor smo lahko večino ekipe prepeljali le s pomočjo helikopterjev, ker smo potrebovali vso moderno tehnično opremo.
V Sibiriji smo ostali sedem tednov. Nato smo tri mesece počivali. Sredi februarja naslednjega leta smo odšli v Moskvo in posneli ostale zimske scene. Od aprila do junija smo delali v studijih Barrandov v Pragi. V začetku julija smo se vrnili v Moskvo za pet tednov in v avgustu odšli na Portugalsko, kjer smo posneli vse scene, ki se odvijajo na vojaški akademiji.
Sibirski brivec je četrti skupni projekt z ruskim režiserjem. Najprej sem se srečal z njegovim bratom, Andrejem Končalovskim, katerega scenarij sem prebral in hotel z njim posneti film. Vendar se osebno nisva ujela. Osebno ujemanje pa je zame najvažnejše. Tako sem se odloči, da spoznam še brata, ki je takrat podpisal s francosko televizijo serijo o nomadskem življenju. Prebral sem dve strani Urge in projekt takoj odkupil. Od takrat sodelujem pri vseh Mikhalkovih filmih.
Produkcija nekega filma se lahko primerja samo še s kakšno vojno. Če imate na sceni poledenelega jezera dva tisoč statistov, pri tem pa se jezero počasi topi, je to izredno stanje; če želite pripeljati v Sibirijo lažji helikopter, je tudi zelo zapleteno. Delati s štirimi laboratoriji, raztresenimi med Češko, Francijo Rusijo in Portugalsko je tudi zapleteno...
Pri takšnem filmu, kot je Sibirski brivec, je seveda potrebna logistika, ki ti včasih povzroča sive lase. Jasno je, da se med snemanjem zgodi kup nepredvidenih reči. Na jezero je na primer morala hoditi vojska štirikrat na dan in ga polivati z nitrogenom. Piloti v Sibiriji niso hoteli leteti, če se je pojavil na nebu najmanjši oblak, in podobno. Seveda bi bilo lažje snemati pod evropskimi pogoji, a kje bi ostala potem čarobnost snemanja Sibirskega brivca?