Kolosej
Film distribucije Continental Film

Sestreljeni črni jastreb

akcijska vojna drama
Podnapisi
Na sporedu od: 7.3.2002, Kolosej Ljubljana
2h 23min / 143min
Leto: 2001
Država: ZDA
Jezik: angleščina
Scenarij: Mark Bowden, Ken Nolan, Steven Zaillian
Režija: Ridley Scott
Sestreljeni črni jastreb je junaška pripoved o skupini elitnih ameriških vojakov, ki so jih poslali v Mogadiš v Somalijo leta 1993 v sklopu mirovne operacije. Njihova misija: ujeti dva poročnika somalijskega vojaškega lorda Mohameda Farraha Aidida kot del strategije zajeziti državljansko vojno in ublažiti lakoto, ki je pustošila po državi.

"Naša nevednost nas vodi vse bliže smrti..." --T. S. Eliot

Sestreljeni črni jastreb je junaška pripoved o skupini elitnih ameriških vojakov, ki so jih poslali v Mogadiš v Somalijo leta 1993 v sklopu mirovne operacije. Njihova misija: ujeti dva poročnika somalijskega vojaškega lorda Mohameda Farraha Aidida kot del strategije zajeziti državljansko vojno in ublažiti lakoto, ki je pustošila po državi.

Mladi rangerji in veterani Delta Force se z ramo ob rami borijo proti številčno močnejšemu sovražniku. 18 grozljivih ur ostanejo ujeti in obkoljeni v najbolj sovražnem predelu Mogadiša, čakajoč reševalni konvoj, ki naj bi jih prišel iskat. Obkoljeni in zdesetkani so, napetost narašča, prijatelji umirajo, sklepajo se nove zveze, predvsem pa vojaki spoznajo pravo naravo vojne in junaštva.

"Zgodba o vojskovanju je brezčasna. Za iste stvari gre, pa četudi v Troji, Gettysburgu, Normandiji ali Ia Drangu. Gre za vojake, večinoma mlade, ki so ujeti v boju na življenje in smrt. Ekstremna in strahovita narava vojne se dotakne nečesa bistveno človeškega..." -- Mark Bowden, Black Hawk Down: A Story of Modern War

"Ranger ne pozna besede vdaja. Nikoli ne bo dovolil, da bi ranjeni kamerad padel v sovražnikove roke..." -- Iz Zaprisege Rangerjev

Ameriške enote so prišle v Somalijo z dobrimi nameni, upajoč, da bodo reševale življenja, ne pa ubijale. Zaradi vse bolj nerazsodne fevdalne somalske politike - en klan je tam lahko tisočletje v sporu z drugim - vojake čaka brutalna lekcija, ko skrbno načrtovana misija doživi nepričakovan obrat... ki pripelje do največjega spopada ameriške vojske po Vietnamu.

Na začetku misije se zdi, da se vsak moški, ženska in otrok v Mogadišu z orožjem zoperstavijo Američanom. Mesto se tako spremeni v smrtonosno bojno cono. Ko sestrelijo dva dozdevno nedotakljiva helikopterja tipa črni jastreb, pride do preobrata, saj misija postane obupana tekma s časom, v kateri skušajo rešiti preživeli letalski ekipi in nazadnje vojake na tleh. Mladi Rangerji in veterani Delta Force se morajo z ramo ob rami boriti zoper nemogoče. 18 peklenskih ur ostanejo ujeti in ranjeni v najbolj sovražnem delu Mogadiša, dokler ne pošljejo ponje reševalne misije.

Kar se je zgodilo 3.oktobra 1993, bi bila lahko samo opomba v zgodovini - a Američane, ki so preživeli tistega poznega popoldneva potovanje v noč, je ta trenutek zaznamoval za vse življenje.

Za ameriške vojake, ki niso, je bil to njihov epitaf, zoglenel v prah na prašnih ulicah peklensko razklanega afriškega mesta, za katerega večina med njimi ni še nikoli slišala - epitaf poguma, predanosti in nesebičnosti.

To so izjemni možje, ki so se borili v bitki pri Mogadišu. Sestreljeni črni jastreb je zgodba o vojskovanju, hkrati epska in intimna. Vojake spremlja korak za korakom skozi spopad na zemlji, v zraku in v poveljniškem centru. Večino zgodbe podoživimo skozi oči mladega, idealističnega rangerja Matta Eversmanna (Josh Hartnett).

V bitki je umrlo 18 Američanov, 73 je bilo ranjenih, veliko žrtev pa je bilo tudi med Somalci, ki so se srdito spopadli z ameriškimi vojaki, ki so jih imeli za sovražnike in zavojevalce.

O nastajanju filma

Jerry Bruckheimer je knjigo Marka Bowdena prebral še pred izidom in vedel je, da bo njegova misija predstaviti kar najbolj avtentično in živo to, kar je Bowden opisal v njej. Na knjigo ga je prvič opozoril izvršni producent Simon West. "Všeč so mi zgodbe o bratstvu med možmi, tem, da ti je življenje drugega pomembnejše od lastnega. To odlikuje rangerje, vojake delta force in pilote v somalski misiji. Zanje je bilo pomembneje, da pride domov živ njihov prijatelj, kot pa da bi rešili sebe. To je junaštvo med vojskovanje in to je mogočna tema za vsak film."

Mark Bowden, novinar znanega The Philadelphia Inquirer, je začel pripravljati zgodbo dve leti in pol po bitki, ko je ta že izginjala z naslovnic. Mediji so jo označevali za vojaško polomijado in zgodnejši zunanjepolitični poraz predsednika Billa Clintona. Bowdena so zanimale podrobnosti bitke in njene posledice. Kdo so bili ti možje, ki so se borili? Kaj so občutili? Po začetnih raziskavah je bitka zanj postala bolj osebna, ko ga je Jim Smith - oče stotnika Jamieja Smitha, rangerja, ki je tragično preminul v bitki - povabil na ceremonijo, na kateri so neko zgradbo poimenovali po njegovem pokojnem sinu. Tam je spoznal 12 rangerjev, ki so se borili z Jamiejem v Mogadišu in so privolili v pogovor z njim. Bowden je nato raziskoval še več let in opravil številne razgovore, med drugim se je poleti 1997 sam odpravil na nevarno pot v Somalijo, kjer si je ogledal prizorišče spopada. Knjiga Black Hawk Down: A Story of Modern War je izšla leta 1999, hvalili so jo zlasti zaradi podrobnosti in nepristranskosti.

"Ne glede na kritično oceno političnih odločitev, ki so pripeljale do spopada," je zapisal Bowden ob zaključku, "nič ne more izničiti profesionalizma in predanosti rangerjev in posebnih enot, ki so se borile tistega dne."

Prav ta pristop k snovi je bil Bruckheimerju zelo všeč. "Mark Bowden je v tej knjigi opravil res izjemno delo. Popeljal nas je v življenja teh mladeničev in tega, kaj so prestali. V današnjem svetu izjemno tekmovalnih množičnih medijev se dogodki, ki spremenijo življenja, odvijejo v 15-sekundnih odlomkih, zato je bila bitka hitro pozabljena. Upam, da bo ta film počastil spomin na življenja mladih mož, ki so toliko žrtvovali."

Jerry Bruckheimer in Ridley Scott se poznata že dolgo. Nazadnje pa sta delala skupaj pred 30 leti, ko je Ridley v San Franciscu režiral reklamo za avtomobilske gume, Bruckheimer pa je bil producent agencije. Ko sta se peljala nazaj v hotelu, je Bruckheimer Scottu dejal: "Veš, to je moja zadnja naloga." Scotta je zanimalo, kaj bo počel poslej, in Bruckheimer je odgovoril, da bi rad produciral filme. Scott se v smehu spominja: "Odvrnil sem: Pa ja! V naslednjih letih sva se velikokrat pogovarjala o skupnem sodelovanju. Potem pa je stopil z menoj v stik glede projekta, za katerega je menil, da bi me zanimal, z naslovom Sestreljeni črni jastreb."

Ridley Scott se dobro spominja lastne reakcije na somalske dogodke. "Takrat sem bil v Londonu. Gledal sem BBC News in videl tragično prizorišče, na katerem sta bili jasno vidni dve razmesarjeni trupli. In doumenl sem: Moj bog, to so ameriški vojaki. Zadnjih 20 let sem pogosto živel v ZDA in kar dobro sem vedel, kako se Američani odzovejo na take stvari. Vedel sem, da jih bo to dodobra pretreslo, ko bodo ta trupla zagledali, sedeč pred svojimi televizorji v domačem naslanjaču."

Scott ni bil presenečen, ker sta bitka in dogajanje po njej hitro izginili iz poročil in novic. "Tisti, ki živimo v varnih družbah, kaj hitro pozabimo, kakšno srečo imamo, da smo se rodili v njih," pripomni filmski ustvarjalec. "Ko si priča dogodkom, kakršni so se zgodili v Mogadišu, se začneš zavedati, kako je živeti v državah tretjega sveta. Te varne družbe imajo tudi izolacijske tendence, rade si zatisnejo oči pred strahotami. Če prihajaš iz tako uspešne družbe - in Amerika velja za najuspešnejšo in najbogatejšo družbo na svetu - se marsikdo rad ovija v zaščitno vato. Takrat je prevladalo mišljenje, da je bilo vredno poslati Američane v boj v predel sveta, ki ga 90 odstotkov ljudi ni znalo poiskati na zemljevidu. A dogodki minulega leta so dokazali, da moraš, kajti če ne - če dovoliš, da gredo stvari mimo tebe, četudi je za trenutek videti, da nimajo nič opraviti s teboj - bodo prišle nadte z druge strani."

Scott je s Sestreljenim črnim jastrebom želel posneti brezčasno in hkrati sodobno zgodbo o možeh v boju. Čeprav je bilo že na tisoče vojnih filmov, se jih je zelo malo osredotočalo na samo eno bitko. Scott je želel brezkompromisno prikazati vojno, z vsemi grozotami, bolečino in - na čase - neizpodbitnim junaštvom.

Tako kot v knjigi je tudi v filmu Scott izključil vse informacije, razen tistih, ki so se dogajale med bitko. Ni želel oblikovati podrobne življenjske zgodbe vsakega vojaka pred in po bitki. Vse, kar spoznamo o njihovem osebnem svetu, spoznamo skozi dejanja med misijo.

Za Bruckheimerja in Scotta je bil izziv preleviti kompleksnosti knjige v gledljiv film. "Sam dogodek se je odvijal okrog 16 ur od začetka misije do konca. Seveda pa ne moremo ždeti v kinu toliko časa," pravi Bruckheimer.

"Knjiga je velikanska sestavljanka vzrokov in posledic," dodaja Scott. "Ko se kosi začno sestavljati, oblikujejo pravo anatomijo vojne, ki se odvije v 16 urah. Prenesti jo v scenarij se mi je zdela zelo zahtevna naloga."

Bruckheimerju in Scottu je pri tem pomagal mladi pisec Ken Nolan, ki že deset let piše v Hollywoodu in je celo že prodal nekaj scenarijev, a po nobenem še niso posneli filma. Nolanu je bilo pri knjigi najbolj všeč, da bralca postavi naravnost v škornje vojakov.

"Težko je bilo strniti vse te dogodke v dve uri in pol," komentira Bruckheimer. "Vzeti smo si morali določeno mero umetniške svobode, določene dogodke smo morali strniti, združiti v enem liku več resničnih ljudi. Ob teh odločitvah smo morali ostati zvesti zgodbi in upam, da smo sprejeli prave odločitve."

"Dejstvo je, da so bili vsi ti fantje junaki," dodaja izvršni producent Mike Stenson. "V 16-urnem spopadu so se znašli, ker so šli reševat prijatelje, namesto da bi se vrnili v bazo in počakali na okrepitve. Želeli smo počastiti skupino, medtem ko smo se zaradi dramatičnosti osredotočili na določene like."

V filmu so liki Gibsona, Grimesa, Jeffa Sandersona in Chrisa Wexlerja skupki več pravih vojakov: ostali prikazani nosijo imena pravih vojakov.

"Knjiga popisuje usodo skoraj 100 vojakov," pravi Bruckheimer, "to pa pri filmu ni mogoče. Scenarij je po mojem mnenju izjemen, ker kljub temu spoznamo 40 likov in z njimi doživimo bitko."

Pod Sestreljenega črnega jastreba se je podpisalo tudi več dolgoletnih sodelavcev Ridleya Scotta - večina je sodelovala tudi pri Gladiatorju ali Hannibalu ali celo obeh. Prav tako so bili zraven številni sodelavci Jerryja Bruckheimerja - med drugim ključni vojaški/tehnični svetovalec Harry Humphries, ki je sodeloval z njim že pri Alcatrazu, Državnem sovražniku in Pearl Harborju. Humphries je poleg tega sodeloval s Scottom pri G.I. Jane.

"Jerry je idealna oseba in prijatelj za sodelovanje," pravi Humphries, "ker si ves čas prizadeva za natančnost - kolikor je film dopušča - in ni pripravljen na kompromise. Vedno bo glasoval za točnost v spoštovanju do vojske ali dejanj sil zakona, v nasprotju s hollywoodskim pogledom na to, kako bi vse skupaj moralo biti prikazano."

Najti vzhodno Afriko v severni Afriki

Pred petdesetimi leti so filmski ustvarjalci eksotične lokacije v filmih poustvarjali kar v Hollywoodu. Danes Pariz snemajo v Parizu, Tokio v Tokiu, Katmandu pa v Katmanduju.

Na žalost pa snemanje Sestreljenega črnega jastreba v Somaliji ni možno. Nekoč turistična destinacija bogatih Italijanov je danes prav tako arhaična in nevarna, kot je bila leta 1993. "Ko sem prebral knjigo," se spominja producent Branko Lustig, "sem dejal Ridleyju, da bom šel v Mogadiš pogled lokacije za snemanje. Pa sem odkril, da nihče ne izdaja viz za Somalijo. Edini način, da prideš v Somalijo, je potovanje v Etiopijo, potem pa skušaš najeti čoln, ki bi te odpeljal tja. Ni prav praktično."

"V Mogadiš se ne hodi," dodaja scenograf Arthur Max. "Nevarno je in tam kar gomazi oboroženih pripadnikov milice. Zato smo se nazadnje odločili, da bomo snemali v Rabatu in v bližnjem mestu Sali ob atlantski obali Maroka. Teren in arhitektura sta bila glede na fotografije in filme, ki so nam bili na razpolago, še najbolj podobna Mogadišu."

"Ta film smo morali posneti relativno hitro," pravi Ridley Scott, "ker smo začeli marca, v kino pa naj bi prišel decembra istega leta. Zato je vse stvar odločitev in kako hitro te sprejemaš. Medtem ko sem montiral Hannibala, sem Branka in Arthurja prosil, naj poiščeta lokacije za snemanje. Ogledali smo si fotografije, ki sta jih prinesla, in odleteli naravnost v Maroko. Tako imaš na štartu nekaj prednosti."

Ekipa filma Sestreljeni črni jastreb je imela vso podporo ameriške vojske, ki je sodelovala tudi pri snemanju. Dovolili so jim tudi uporabo pravih helikopterjev črni jastreb. Pred kamero se je znašlo tudi nekaj vojakov, ki so leta 1993 bili pravo bitko pri Mogadišu.

Post scriptum

11.september 2001:

Kot se je izvedelo po tragičnih dogodkih tega dne, so sodelavci Osame Bin Ladna v intervjuju leta 1997 priznali, da so njegovi možje pomagali uriti somalsko milico, ki se je bojevala proti ameriškim enotam v Mogadišu. Nekateri Bin Ladnovi možje naj bi celo sodelovali v bitki.

19. oktober 2001:

Prvi škornji na tleh v novi vojni zoper terorizem pripadajo vojakom 75. Rangerskega regimenta in drugim komandosom, vključno z Delta Force, ki s padalom skočijo približno 150 kilometrov jugozahodno od Kandaharja v Afganistanu - isti regiment rangerjev, ki se je boril v bitki pri Mogadišu in ki je pomagal pri snemanju Sestreljenega črnega jastreba v Maroku.

7. november 2001:

Združene države zamrznejo premoženje 62 organizacij in posameznikov, ki naj bi zbirali denar za al-Qaedo. Ena od njih je al-Barakaat, konglomerat za mobilne telefone in poštne usluge, znatno prisoten v ZDA in 40 drugih državah, domnevajo pa, da je za Bin Ladna prispeval milijone dolarjev. Baza operacij za al-Barakaat je v Mogadišu v Somaliji.

Bitka, ki se je začela pred osmimi leti na cesti Hawlwadig... do nedavna samo medli odmev ameriške zgodovine... se še vedno bije.

O igralcih

Josh Hartnett (Matt Eversmann) je nastopil v filmih Pearl Harbo,r O, 40 Days, 40 Night, Halloween H20: 20 Years Later, The Faculty (Zbornica), Here on Earth, Town and Country, Blow Dry, The Virgin Suicides in nadaljevanki Cracker.

Avstralec Eric Bana (Gibson) je nastopil v filmih Chopper, The Nugget in The Hulk v režiji mojstrskega Anga Leeja.

EWAN McGregor (Grimes) nastopil v Moulin Rougeu, Odštekanem življenju, Plitkem grobu, Trainspottingu, Skozi oči zasledovalca, Vojni zvezd: grozeči prikazni, Žametnih nočeh, Tihem glasu, Brassed Off, Emmi, The Pillow Book, Blue Juice in Being Human, ki predstavlja njegov filmski prvenec.

Z Johnnyjem Leejem Millerjem, Judom Lawjem in Seanom Pertweejem so partnerji v produkcijskem podjetju Natural Nylon.

Med njegovimi projekti so še Lipstick on your collar, Scarlet and Black in Kavangh QC. Nastop v Urgenci mu je prinesel nominacijo za emmyja.

Tom Sizemore (Danny McKnight) je nastopil v Reševanju vojaka Ryana, Pearl Harborju, Big Trouble, Bringing Out the Dead, Born on the Fourth of July (Rojen četrtega julija) Natural Born Killers (Rojena morilca), Play It to the Bone, Heat (Vročina), Guilty By Suspicion, Devil in a Blue Dress, Strange Days (Zadnji dnevi), Wyatt Earp, The Relic (Relikvija) in nadaljevanki Witness to the Mob.

Sam Shepard (William F. Garrison) je igralec, scenarist, režiser in dramatik, dobitnik pulitzerjeve nagrade za igro v treh dejanjih iz leta 1979 Buried Child. Med njegovimi številnimi igrami so še Angel City, Curse of the Starving Class, Killer's Head, Action, The Mad Dog Blues, Cowboy Mouth in The Rock Garden.

Bil je tudi eden od scenaristov Zabriskie Point Michelangela Antonionija ter scenarist filma Paris, Texas. Kot igralec je debitiral v Renaldo and Clara Boba Dylana in nato nastopil v Days of Heaven (Božanski dnevi), Resurrection, Raggedy Man, Frances, The Right Stuff (Pot v vesolje - nominacija za oskarja), In Country, Crimes of the Heart, Fool for Love, Baby Boom, Steel Magnolias (Jeklene magnolije), Defenseless, Thunderheart, Bright Angel, Voyager, The Pelican Brief (Pelikanovo poročilo), Snow Falling on Cedars, Hamlet, All the Pretty Horses, The Pledge ter Swordfish (Operacija Mečarica).

Med televizijskimi nastopi velja omeniti Streets of Laredo, Lily Dale, Purgatory, Dash and Lilly, One Kill ter Wild Geese. Režiral je tudi filma Far North in Silent Tongue, za katera je napisal tudi scenarij.

O filmskih ustvarjalcih

Ridley Scott (režiser) je eden najvplivnejših režiserjev vseh časov. Režiral je Gladiatorja, dobitnika petih oskarjev, Hannibala, Osmega potnika, Iztrebljevalca, Thelmo in Louise, GI Jane, Legendo, Črni dež, Someone to Watch Over Me, 1492: Conquest of Paradise, White Squall, bil je tudi producent The Browning Version, Where the Money Is, nadaljevanke The Hunger ter televizijskega filma RKO 281.

Jerry Bruckheimer (producent) je eden najuspešnejših filmskih producentov vseh časov. S filmi, nadaljevankami in videom je zaslužil prek 12,5 milijarde dolarjev. Med filmi, ki jih je produciral, so

Farewell, My Lovely, American Gigolo (Ameriški žigolo), Flashdance (pri njem je prvič sodeloval z Donom Simpsonom, s katerim sta nato sodelovala naslednjih 14 let). Njuni filmi so bili 15-krat nominirani za oskarja, dobili dva za najboljšo pesem, štiri grammyje, tri zlate globuse, dve People's Choice Awards za najboljši film in nagrado MTV za film desetletja.

Njegovi filmi so v zvezdi spremenili Eddieja Murphyja (Policaj iz Beverly Hillsa) in Toma Cruisa (Top Gun).

Bruckheimer je bil še producent filmov Bad Boys (Podli fantje), Dangerous Minds (Nevarna srca), Crimson Tide (Škrlatna plima), Alcatraz,

(zadnji film s Simpsonom, ki je umrl med snemanjem), Con Air, Armageddon, Enemy of the State (Državni sovražnik), Gone in 60 Seconds (Še 60 sekund), Coyote Ugly (Dobre mrhe), Remember the Titans (Ne pozabite Velikanov) in Pearl Harbor.

Jeseni leta 2000 so začeli predvajati njegovo nadaljevanko Na kraju zločina (C.S.I.), v kateri nastopata William Peterson in Marg Helgenberger.

Med prihajajočimi projekti so komedija Down and Under (v njej igrajo Jerry O'Connell, Anthony Anderson, Estella Warren in Christopher Walken), Bad Company (glavna igralca sta Anthony Hopkins in Chris Rock) ter Chasing the Dragon o pogumni irski novinarki Veronici Guerin, ki so jo ustrelili irski kriminalni lordi. Film bo režiral Joel Schumacher, glavno vlogo pa bo odigrala Cate Blanchett.

Simon West (izvršni producent) je tudi režiser filmov Tomb Raider, The General's Daughter (Generalova hčerka) in Con Air.

V kratkem bo začel snemati film Black Flag, ki ga bo režiral in produciral. Preden se je začel ukvarjati z režijo celovečercev, je režiral videospote in reklame.

Mark Bowden je avtor Black Hawk Down: A Story of Modern War. Napisal je tudi knjige Bringing the Heat ter Doctor Dealer, Bowden je bil 19 let novinar pri The Philadelphia Inquirer in je za svoje delo prejel številne nagrade. Pisal je tudi za Men's Journal, Sports Illustrated, Playboy, Rolling Stone, Parade in druge revije.

Bowdenova najnovejša knjiga je Killing Pablo: The Hunt for the World's Greatest Outlaw, zgodba o pregonu najbolj razvpitega preprodajalca mamil na svetu, Kolumbijca Pabla Escobarja.

Arthur Max (scenografija) je z Ridleyem Scottom sodeloval že pri G.I. Jane in Gladiatorju. Za slednjega je med drugim dobil zlati globus in Bafto.

Dva filma, 7edem in Panic Room, je posnel z Davidom Fincherjem. Kot umetniški vodja je sodeloval pri Insignificance Nicolasa Roega in Revoluciji Hugha Hudsona.

Komentarji

5.2. 2005 ob 18:05 zvezdica

"Only the dead have seen the end of war." Odličen film, odlična igralska zasedba, zares človeka "not potegne" - človek ima občutek, kot da je med vojaki, ki doživljajo to krvavo vojno. Pohvale vredno!

— Black Hawk
16.7. 2005 ob 18:24

Odlično! 5.2.2005 | Black Hawk "Only the dead have seen the end of war." Odličen film, odlična igralska zasedba, zares človeka "not potegne" - človek ima občutek, kot da je med vojaki, ki doživljajo to krvavo vojno. Pohvale vredno!

— olol
17.9. 2005 ob 18:08 zvezdica

Film je eden izmed najboljših filmov kaj sem jih kdaj videla!! Pa čeprav je zgodba o tipičnih klišejevskih ameriških vojakih, ki nikomur ne delajo krivice in hočejo vsakomur le pomagati. Zato tudi ne manjka klišejevskih izjav v stilu Pearla Harbora kot recimo: "No one gets left behind!" ali pa "No one fires unless its fired upon him!. Please!!. Film prikazuje idilične ameriške vojaka, kar pa je na žalost daleč od resničnosti, če se samo spomnimo Iraka. Drugače pa je film zelo, zelo dober.

— nikyc4
15.10. 2005 ob 8:15

Zadnja ocena je kratka in jedernata; a objektivna. Se strinjam z njo

— SImon
31.12. 2005 ob 15:59

zakon

— x1
5.6. 2006 ob 17:17

ZAKON!ravno je bil na tv pa sm ga gledal/a!zelo odličn film, vreden ogleda.

— zakon
1.12. 2006 ob 11:39 zvezdica

Film mi je bil všeč. Veliko dobre akcije. Režija je na vrhuncu. Posnetki umirajočih vojakov in podivjane množice so pristni. Igralska zasedba je prvovrstna. Film pokaže, kako nesmiselna je ameriška politika do islamskih držva, terorizma in kako z lahkoto njeni politiki mlade fante pošiljajo v smrt. Film priporočam vsem ljubiteljem akcije.

— arcRobert
20.1. 2007 ob 16:55

film prikaze tudi da je tudi vojna vcasih smiselna islamisti pobijajo svoje ljudi americani pa odidejo pomagat civilistom na nek nacin. Zelo dober vojni film, priporocam!

— BUFFALO SOLDIER
16.8. 2008 ob 2:00

film je odličeen Josh Hartnett pa še bolj :D

— josh's girl

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.