Senca preteklosti
Film so snemali v Torontu in na različnih podeželskih lokacijah, vključno z Millbrookom v Indiani. Snemanje je trajalo 11 tednov, od septembra do novembra, 2004. Delno temelji na romanu v slikah.
Premiero je doživel na cannskem festivalu 2005.
Zgodba
Tom Stall (Viggo Mortensen) uživa srečno in mirno življenje s svojo ženo odvetnico (Maria Bello) in otrokoma v mestecu Millbrook. Toda nekega večera je pravljične idile konec, ko Tom dvema nasilnežema prepreči poskus ropa v njegovi okrepčevalnici. Vedel je, da prinašata težave, zato je poskušal zaščiti svoje goste in prijatelje. V samoobrambi je ubil dva iskana kriminalca...
Kar naenkrat postane junak, zato se njegovo življenje čez noč postavi na glavo. Znajde se v središču medijskega cirkusa, kar mu niti najmanj ni všeč. Kmalu k njemu pristopi skrivnostni in grozeči moški (Ed Harris), ki je prepričan, da mu je prav Tom škodoval v preteklosti. Tom in njegova družina z vso silo udarijo nazaj, saj so prepričani, da so ga zamenjali z nekom drugim.
Igralci
Viggo Mortensen (Tom Stall)
Svoj prvenec je doživel z vlogo mladega Amiša v filmu Priča, od takrat naprej pa se je pojavil v številnih opaznih vlogah. Igral je v več kot tridesetih filmih, in sicer v Gospodar prstanov, Sprehod po mesečini, Portret dame, Carlitov zakon, Hidalgo, G.I. Jane, Škrlatna plima, Popoln umor in The Indian Runner.
Rodil se je v New Yorku, in sicer materi Američanki in očetu Dancu. Veliko so potovali po svetu. Več let je preživel v Venezueli, Argentini in na Danskem.
Viggo je tudi priznani pesnik, fotograf in slikar.
Maria Bello (Edie Stall)
Znana je predvsem po vlogi požrtvovalne in trmaste pediatrinje Anne Del Amico v Urgenci. Debitirala je v televizijski nadaljevanki Mr. and Mrs. Smith. Zaradi številnih akcijskih prizorov se je morala naučiti tajsko borilno veščino moi thai.
Priljubljeno Mario so kmalu povabili tudi na veliko platno. Nastopila je v filmih Skrivnostno okno, Nihče ni popoln, Pari, Avtofokus, Dobre mrhe, 100-Mile Rule in China: The Panda Adventure, Polnočni obračun, Vračilo dolga...
Njene izkušnje v gledališču (The Killer Inside Me, Smart Town Gals, Big Problems, Urban Planning, A Lie of the Mind, His Pillow, Out of Gas on Lover's Leap, Big Talk, Talked Away) so pripomogle k projektu Dream Yard Drama, ki ga je ustanovila v Harlemu kot neprofitni umetniški izobraževalni program za otroke. Lani je bila z njim na turneji po Afriki in Aziji.
William Hurt (Richie Cusack)
Svojo kariero je začel na odrskih deskah, nastopil je v več kot 50-ih predstavah, med drugimi tudi v Henry V, 5th of July, Hamlet, Richard II, Hurlyburly (prejel je nominacijo za nagrado tony), My Life (dobil nagrado obie za najboljšo moško vlogo), A Midsummer Night's dream in Good.
Hurt je nastopil tudi v prestižnem televizijskem filmu The Flamingo Rising, ki je nastal po romanu Larryja Bakerja, v režiji Marthe Coolidge.
V letu 2000 je Hurt pokazal vse svoje igralsko znanje v uspešnici Sunshine, režiserja Istvana Szaba; zatem pa nastopil še v dveh filmih The Simian Line in Dune.
Kot igralec je debitiral leta 1980 v filmu Altered States. Za igro v Broadcast News in Children of a Lesser God je bil nominiran za oskarja, ki ga je kot najboljši moški igralec prejel za film Kiss of a Spider Woman (hkrati je za to vlogo prejel tudi nagrado BAFTA in nagrado za najboljšo moško vlogo na festivalu v Cannesu).
Igral je v filmih Body Heat, The Big Chill, Eyewitness, Gorky Park, Alice, I Love You to Death, The Accidental Tourist, The Doctor, The Plague, Trial by Jury, Second Best, Smoke, Confidences ŕ un Inconnu, Jane Eyre, Michael, Dark City, The Proposition, The Big Brass Ring, One True Thing, A.I., The Village.
Leta 1988 je Hurt kot prvi prejel nagrado Spencerja Tracyja, ki jo podeljuje U.C.L.A.
Ed Harris (Carl Fogarty)
Ed Harris je zaigral v Miramaxovem Buffalo Soldiers, videli pa smo ga tudi ob Cubi Goodingu Jr. videli v filmu Radio (Columbia Tri Star).
Harrisu je vloga v odlično ocenjenem filmu The Hours prinesla nominacijo za oskarja za najboljšega stranskega igralca. Nominiran pa je bil tudi za vlogo abstraktnega ekspresionista Jacksona Pollocka v filmu Pollock, ki je hkrati njegov režiserski prvenec.
Za vlogi v filmih Stepmom in odlično sprejetem The Truman Show Petra Weira je leta 1998 prejel nagrado National Board of Review za najboljšega stranskega igralca. Vloga v slednjem mu je prinesla tudi zlati globus in oskarjevo nominacijo za najboljšega stranskega igralca. Harris je upodobil Genea Kranza v filmu Apollo 13 Rona Howarda ter si priigral nagrado Screen Actors Guild za najboljšega stranskega igralca in nominaciji za oskarja in zlati globus.
Med njegovimi ostalimi filmi so še: A Beautiful Mind, Enemy At the Gates, The Third Miracle, The Rock, Knightriders, The Right Stuff, The Firm, Just Cause, Places in the Heart, Glengarry Glen Ross, State of Grace, The Abyss, Jacknife, To Kill a Priest, Walker, Sweet Dreams, Alamo Bay, A Flash of Green, in Under Fire.
Zaigral je tudi v televizijskih filmih The Last Innocent Man, Running Mates in Paris Trout. Harris in Madigan sta producirala in tudi nastopila v odlično ocenjenem filmu Riders of the Purple Sage, posnetem po romanu Zanea Greyja. Prvič so ga zavrteli na TNT-ju leta 1996. Harris je bil nominiran za nagrado Screen Actors Guild za najboljšega igralca, kot igralec in producent pa je skupaj z Madiganom prejel prestižno nagrado Western Heritage Wrangler za izreden televizijski celovečerec.
Harris se je na newyorškem odru prvič pojavil v igri Sama Sheparda Fool for Love in leta 1983 takoj prejel nagrado obie za izrednega igralca. Za svoj broadwayski prvenec v igri Georgea Furtha Precious Sons je prejel nominaciji za nagradi tony in Drama Desk.
Priigral si je tudi dve nagradi pri Los Angeles Theatre Critics Association, prvo za vlogo v Prairie Avenue in drugo za igro Murrayja Mednicka Scar. V Los Angelesu je nastopil še v igrah A Streetcar Named Desire, The Grapes of Wrath, Hamlet in Sweet Bird of Youth.
Jeseni leta 1994 je nastopil v newyorškem Shakespearovem gledališču v nebroadwayski produkciji Shepardove igre Simpatico in prejel nagrado Lucille Lortel za najboljšega igralca. Jeseni 1996 se je vrnil na Broadway in ob Danielu Masseyju zaigral v uspešni drami Ronalda Harwooda Taking Sides.
O režiserju
David Cronenberg (režiser)
Cronenberg si je utrdil ugled s svojimi edinstvenimi in osebnimi filmi, za katere je napisal tudi scenarij: Shivers, Rabid, Fast Company, The Brood, Scanners, Videodrome, The Fly, Dead Ringers, Naked Lunch, Crash and eXistenZ. Drugače pa je režiral tudi filme, za katere so scenarije napisali drugi: The Dead Zone, M. Butterfly in nedavno tudi Spider ter A History of Violence.
Za svoje filme je prejel številne nagrade po celem svetu, na univerzi v Torontu je leta 2001 prejel častni doktorat. Leta 1999 je bil predsednik žirije na festivalu v Cannesu.
Leta 1995 je napisal scenarij za eXistenZ, za katerega je dobil navdih v intervjuju s pisateljem Salmanom Rushdiejem. Film je leta 1999 prejel srebrnega medveda na berlinskem festivalu.
V njegovem naslednjem filmu, psihološkem trilerju Spider so zaigrali Ralph Fiennes, Miranda Richardson, Gabriel Byrne, Lynn Redgrave in John Neville. Priznani romanopisec Patrick McGrath je na osnovi lastnega romana napisal scenarij.
Kot gost se je pojavil tudi v številnih filmih, kot so Into the Night, The Dead Zone, The Fly, To Die For.
Komentarji
Težko bo pozabit ta film...
David Cronenberg je eden najbolj bizarnih in odstekanih reziserjev vsega casa in zato bo ta film neki posebnega! Folk u k8ino!
Mojstrovina.
"David Cronenberg je eden najbolj bizarnih in odstekanih reziserjev vsega casa" se strinjam, ampak tole je pa bizarno skrpucalo. Ce kritiki pravijo temu dobra karakterizacija, potem je z vsem skupaj nekaj grdo narobe. Ta film mi daje obcutek , da je Cronenbergu zmanjkalo $ in je posledicno nastala tale zalost. To ni popcorn to je driska.
cronenberg odstekan? Vidva pa nista vidla dosti filmov. Men je bil cronenberg vedno bol chill zadeva, tko za na ez neki pogledat, dobr film ampak da ni pa muka za glave, ma svoje unikatne elemente v filmih, definitivno pa niso bizarni. Ceprov mozno je da je kaksn od filmov k ga nism videl vreden tega naziva. Glede filma pa bo verjetno izpolnil moja pricakovanja, mislim do sedaj me se ni razocaral, in po 20 letih me tud tezko bo.
Velika vrnitev Davida Cronenberga. David Cronenberg, ki je konec sedemdesetih z inteligentno ogabnimi grozljivkami Shivers, Rabid in The Brood na novo napisal zgodovino žanra, ki ga je leta 1986 do konca okronal še z izvrstno Muho, je zadnja leta preživel v sušnem obdobju. V obdobju filmov Spider, M. Butterfly, Naked Lunch in Existenz, filmov, ki ga niso bili vredni. Filmov, kjer ni pokazal kaj zares zna. Kaj zares zmore. Kje tiči njegova izvirnost. Povedano drugače, če ne bi leta 1996 posnel Crasha, bi ga zbrisal iz zemljevida in se spomnil le njegovih začetkov. Brez skrbi, sedaj je posnel A History of Violence, svoj najboljši film po Muhi, kjer spet kaže kaj zna, kaj zmore in kje tiči njegova izvirnost. In A History of Violence je resnično dober film. Tak, da gledalci ob njem uživajo. Eleganten, stiliziran, dovolj krvav, direkten, ravno prav brutalen, seksualno pogumen, izpovedno močan, prepričljivo odigran in brezhibno zrežiran. Tak, da se mu vidi, da zelo dobro ve kaj dela in kaj nam hoče povedati. In govori nam zgodbo Toma Stalla (Viggo Mortensen), umirjenega, počasnega in preudarnega natakarja ter družinskega moža, ki se mu zgodi The Long Kiss Goodnight. Zgodba Geene Davis, umirjene, počasne in preudarne gospodinje ter mamice, ki je pozabila, da je bila nekoč plačana morilka in profesionalka. V mesto namreč prideta dva psihopata, ki začneta nadlegovati tudi goste v lokalu, kjer dela naš Tom, umirjeni, počasni in preudarni natakar, ki se v pičli sekundi spremeni v ubijalsko mašino in krvoločno obračuna z zlikovcema. Jasno, Tom ni le Tom, Tom je bil nekoč tudi Joey, možak z nasilno preteklostjo, možak, ki ima 'a history of violence'. No ja, tako vsaj mislil skrivnostni mafijec Carl Fogarty (Ed Harris), ki je prepričan, da ima prav. Da Tom ni Tom, marveč Joey. Divji, brezkompromisni in profesionalni morilec, ki mu je nekoč iznakazil obraz. Seksi žena Maria Bello se seveda ne pritožuje, saj je Joey v postelji veliko bolj strasten od Toma, kar pomeni, da posteljo kot bi trenil zamenja za stopnice in pričara enega najbolj divjih seksualnih prizorov v zgodovini, ki se je že spremenil v kult. In ker je Maria Bello res seksi, si kljub modricam, ki jih je staknila zaradi valjanja po stopnicah, vzame čas za frontalno goloto, kjer možu samozavestno in brez sramu odgrne haljo in pokaže prsi ter temen trikotnik. Mojstrovina, o kateri se bo govorilo tudi po njeni smrti.
Mislim da je tale film odličen. Zgodba je zanimiva prav tako pa samo dogajanje v filmu.
Cronenberg je kot obliž na rano, ki se pojavi pri prevelikem gledanju sterilnega, zaslajenega in ozaljšanega Hollywooda.
Bravo, Anx. Zelo pogumen si kot praviš, da se ti David Cronenberg nikoli ni zdel odštekan in da ti je v bistvu tko skulirana zadeva. Čudno, morda pa poznaš še kakšnega drugega Cronenberga. Ta, ki je posnel History of Violence je namreč eden najbolj odštekanih, bizarnih, morbidnih in odbitih režiserjev vseh časov, ki je kariero začel s sila ogabnimi, drugačnimi, krvavimi in izvirnimi filmi. In le kako se lahko ti sprostiš ob gledanju Muhe, ali ob gledanju Golega kosila, ali bog ne daj ob gledanju Videodroma in Crasha? In kaj je bolj bizarnega od pisalnega stroja, ki se spremeni v ščurka? Ali od tipa, ki ga rajca to, da lahko žensko poriva v odprto rano? Ali od bejbe, ki ubija z izrastkom pod pazduho? Mislim, da ne. Pa lep pozdrav do naslednje debate.
uboga kilerja še kofeta nista uspela spiti, ko jih je že pokasiral mutirani družinski oče... strašna zgodba, ki gledalca vsaj za deset minut pritegne v sedež. od tukaj pa do konca ni nič!! revščina na kvadrat. mogoče pa je film v dveh delih in se v maniri gospodarja prstanov razvije v trilogijo...bljak
joj, toliko kritik toliko vsega, . ..a nič koknretnega. .Karakterizacije, personifikacije, ..kulminacije, .kakorkoli,. Zakaj vsi mislite da režiser gre s takim mišljenjem v proizvodnjo filma. ...Denar gor denar dol, mislim da vejo kaj delajo in njim ni to delo jim je tudi užitek, pa pokažte mal spoštovanja do tega, ker tudi to je umetnost .!...In mi ne gremo v kino kritizirat ampak gledat!.to je to za ta dinar.:o))
Najbolj dosledna Cronenbergova kreacija doslej. Ohrani svoj groteskni meseni pečat in uporabi ravno pravšnjo mero satire na pravem mestu. Natančno predela aspekte nasilja v človeku in željo po ljubljenosti na drugi strani. Ne obsoja, ne sodi, ampak le opazuje in sporoča. Obračuna s strastjo kot gonilno silo človeka, kot sestavni del nasilja, ki ohranja voljo do življenja, prvinski gon za posameznikov obstoj. Ne moralizira, ampak pojasnjuje, in to počne prepričljivo. Umetniška stvaritev za filmske sladokusce. Protiutež Tarantinovskemu stripovskemu prikazovanju nasilja zaradi nasilja. Priča smo tudi izjemnim igralskim kreacijam Vigga Mortensena, Eda Harrisa in Marie Bello. V minimalizmu je ključ. Pogled, ton glasu in drobna gesta ob pravem trenutku povedo več kakor vsaka še tako natančna obrazložitev ali akcija. Presežek letošnje filmske ponudbe.
Veliko razočaranje. Tema filma ni nova, tako da sem pričakoval da bo vsaj predstavljena na drugačen način, ampak na žalost nič novega. Film je zelo predvidljiv, začetek filma dolg z neumnimi dialogi med dvemi kriminalci (zgleda da režiser ni vedel kako začeti film), vse krute scene so nepotrebne, imajo namen samo šokirati, niso pa v funkciji zgodbe, liki so površno obdelani, patetičen in osladen konec, skratka dolgčas. Edino kar je v filmu dobro je igra.
am, ja sej nič ne rečem...slika v redu, zgodba na meji z nečim,,,Bizarna? ja,,,res...zanimiva? ja na svoj način res...ampak hkrati mal tko... ne razmišljaj pa ti bo všeč. ne sprašuj se zakaj ker ne boš dobil odgovora. Sprejmi. Sprejmi režiserja, ker je tak car. Konec je.še srajco umijem , pojemo večero, pa bo... nekej mu fali, dragi moji, temu filmu, razen če je namen da mu fali in je narjene za vse tiste fane , ki že apriori vejo kaj grejo gledat.In pol greš ven iz dvorane rečoč..kok je ta režiser car, lej kaj vse novga se je spomnu. En navaden gledalec je pa...am, am.. Kljub vsem poklonom temu velikemu režiserju..am..dejte no, kot je globoko tole , je tudi sfaljeno.
z neznancem se strinjam.najbolj so pa smesne kritike filma,se preden ga je sploh kdo vidu.lepo vas prosm.
Nekateri smo dobili od filma vse potrebne odgovore. Mogoče se tebi šteka, si pomislil?
To je res en butast film, za mene, povprečnega gledalca. Prava bedarija. Resnično ni bil vreden ogleda. Ne morem verjet, da snemajo take filme. Lep pozdrav!
ta film je zmešano nor
Tvoj komentar
Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z .
S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.
ja mogoce bo p muri cist kul bomo vidl ajde uzivite papa