Kolosej
Film distribucije Cinemania group

Semenj ničevosti

drama
V vojni in ljubezni je vse dovoljeno.
Na sporedu od: 4.11.2004, Kolosej Ljubljana
2h 21min / 141min
Leto: 2004
Država: ZDA
Scenarij: Matthew Faulk, Mark Skeet, Julian Fellowes
Režija: Mira Nair
Becky (Reese Witherspoon) je lepa in bistra hči revnih staršev, ki se predobro zaveda, da si lahko v času viktorijanske Anglije spodobno življenje omogoči le s poroko z bogatim moškim. Da bi spoznala primernega kandidata, pa si mora najprej zagotoviti vstop v visoko družbo. Film je režirala Mira Nair (Sallam Bombay, Kama Sutra: Zgodba o ljubezni, Monsunska poroka).

Povzetek

Velika ameriška filmska zvezda Reese Witherspoon in ena najbolj priznanih režiserk na svetu Mira Nair. Eden najboljših ženskih likov vseh časov, Rebecca (Becky) Sharp. Nova filmska različica klasičnega romana Williama Makepeacea Thackerayja predstavi novemu občinstvu lepo, zabavno, strastno in preračunljivo Becky.

Hči obubožanega angleškega umetnika in francoske pevke že zelo zgodaj postane sirota. Ne obeta se ji lepa prihodnost, toda že kot otrok hrepeni po bolj glamuroznem življenju. Po akademiji gospe Pinkerton v Chiswicku se odloči, da mora na vsak način postati del angleške visoke družbe. S svojo bistrostjo, pretkanostjo in privlačnostjo se vzpenja po družbeni lestvici prve četrtine 19. stoletja.

Njen vzpon obrodi sadove, ko se zaposli kot guvernanta hčerk čudaškega gospoda Pitta Crawleyja (Bob Hoskins). Becky se prikupi otrokom in celo bogati teti Matildi (Eileen Atkins). Za družino v podeželskem Hampshireu postane nepogrešljiva in bistro dekle si pridobi zaupanje Matilde. Toda Becky ve, da to ni dovolj, če se hoče povzpeti na vrh. Preseliti se mora v mesto. Ko jo torej Matilda povabi, da skupaj odideta v London, nima pomislekov. Tam spet sreča svojo najboljšo prijateljico Amelio Sedley (Romola Garai), ki sicer uživa udobno življenje, vendar pa z njo ne deli tako visokih ambicij. Becky zdaj dodobra pozna vso družino Crawleyjevih in kmalu se na skrivaj poroči z očarljivim dedičem Rawdonom Crawleyjem (James Purefoy). Ko Matilda izve za njuno vez, mladoporočenca izloči iz svoje družine. Ob Napoleonovih napadih se Rawdon pogumno odpravi v vojno. Noseča Becky stoji ob strani obupani Amelii, katere mož George Osborne (Jonathan Rhys Meyers) je tudi moral v boj. George umre v bitki pri Waterlooju in prijateljstvo med Becky in Amelio se povsem skrha. Rawdon se vrne in Becky rodi sina. Vendar pa denar in udobje nista na strani družine. Becky si bolj kot kdaj koli želi utreti pot v londonsko družbo in do lepega življenja. Končno se ji nasmehne sreča, ko spozna svojega zaveznika, mogočnega markiza Steyna (Gabriel Byrne). Toda cena utegne biti zanjo previsoka.

Knjiga

William Makepeace Thackeray (1811-1863)

Roman Semenj ničevosti Williama Makepeacea Thackerayja, napisan v nadaljevanjih v letih 1847 and 1848, pogosto označujejo kot najbolj inteligentno in zabavno kritiko družbe zgodnjega 19. stoletja.

O igralcih

Reese Witherspoon (Becky Sharp)

Ena najbolj iskanih igralk navdušuje tako kritike kot občinstvo s svojimi prepričljivimi in odmevnimi vlogami. Reese je bila dvakrat nominirana za nagrado zlati globus in sicer z nepozabnima vlogama Elle Woods v filmu Roberta Luketica Legally Blonde in Tracy Flick v celovečercu Alexandra Paynea Election. Slednja vloga ji je prinesla nominacijo za nagrado Independent Spirit, pa tudi nagrado za najboljšo igralko pri National Society of Film Critics, Kansas City Film Critics Circle, in Online Film Critics Society. Divjo Elle je ponovno zaigrala v Legally Blonde 2: Red, White & Blonde Charlesa Hermana-Wurmfelda, pri katerem se je dokazala tudi kot izvršna producentka.

Začela je zelo zgodaj z vlogo v filmu Mikaela Salomona A Far Off Place in televizijskem filmu Diane Keaton Wildflower. Na filmskem festivalu Sundance leta 1996 je z neustrašnostjo in zabavnostjo v neodvisnem celovečercu Matthewa Brighta Freeway privabila številno občinstvo. Dokazala se je še v filmu Andyja Tennanta Sweet Home Alabama, Oliverja Parkerja The Importance of Being Earnest, Mary Harron American Psycho, Rogerja Kumblea Cruel Intentions, Garyja Rossa Pleasantville in Roberta Bentona Twilight. Nastopila je tudi v izredno uspešni televizijski seriji Friends, ter posodila glas za seriji The Simpsons in King of the Hill. Njen naslednji projekt je vloga glasbene legende June Carter Cash v celovečercu Jamesa Mangolda Walk the Line.

Eileen Atkins (gospa Matilda Crawley)

Na londonskem odru se je prvič pojavila s Shakespearovo vlogo v igri Roberta Atkinsa Love's Labour's Lost. Nato je igrala v gledališčih Royal Shakespeare Company in Old Vic, med drugim Shakespearova lika Mirande in Viole. Za vlogo Childie v sodobni igri Franka Marcusa The Killing of Sister George je leta 1965 prejela nagrado Evening Standard za najboljšo igralko. Zaigrala je v igrah Saint Joan in Medea, ter za vlogo Elizabeth v igri Roberta Bolta Vivat! Vivat! Regina prejela nagradi Variety Club in London Critics Circle. Igra Petra Halla A Winter's Tale ji je prinesla nagrado Olivier Award. Leta 1989 je navdušila z vlogo Virginie Woolf v igri A Room of One's Own in z njo osvojila tudi Ameriko. S to vlogo se je vrnila leta 1992 v igri Vita and Virginia, za katero je napisala scenarij, in si pri New York Drama Critics prislužila nagrado Special Citation kot scenaristka in igralka. V Veliki Britaniji je nato nastopila še v igri Anthonyja Pagea A Delicate Balance (avtor Edward Albee), ter prejela nagrado Evening Standard; v Veliki Britaniji in New Yorku v igri Matthewa Warchusa The Unexpected Man (avtorica Yasmina Reza), ter si priigrala nagrado Olivier; na Broadwayju pa v igri Daniela Sullivana The Retreat from Moscow (avtor William Nicholson), ki ji je prinesla nagrado Outer Critics Circle.

Na velikem platnu se je pojavila v celovečercu Sidneyja Lumeta Equus, Petra Yatesa The Dresser, Petra Medaka Let Him Have It, Mikea Nicholsa Wolf, ter v treh z oskarjem nagrajenih filmih: Gosford Park Roberta Altmana, The Hours Stephena Daldryja in Cold Mountain Anthonyja Minghelle. Trenutno snema celovečerec Roberta Townea Ask the Dust.

Jim Broadbent (gospod Osborne)

Jim Broadbent je prejel za vlogo Johna Bayleyja v drami Richarda Eyrea Iris oskarja in zlati globus za najboljšega stranskega igralca. Zaigral je v številnih filmih, med drugim v Time Bandits in Brazil Terryja Gilliama, The Good Father in Enchanted April Mikea Newella, The Crying Game Neila Jordana, Bullets over Broadway Woodyja Allena, Richard III in The Gathering Storm (še ena nominacija za zlati globus ter nominacija za emmyja) Richarda Loncrainea, Little Voice Marka Hermana, z oskarjem nagrajenem Moulin Rouge! Baza Luhrmanna, Gangs of New York Martina Scorseseja, Bright Young Things Stephena Fryja, Around the World in 80 Days Franka Coracija, Bridget Jones's Diary Sharon Maguire, ter prihajajočem Bridget Jones: The Edge of Reason Beeban Kidron. Večkrat je sodeloval z režiserjem Mikeom Leighom in sicer v celovečercih Life is Sweet, Topsy-Turvy,Vera Drake in kratkem filmu A Sense of History, za katerega je napisal tudi scenarij. Režiser in igralec sta sodelovala tudi v igrah Goosepimples, Ecstasy, in Clay, Jim pa je nastopil še v igrah Habeas Corpus, Kafka's Dick in The Government Inspector.

Gabriel Byrne (markiz Steyne)

Svoj filmski prvenec je doživel z vlogo v celovečercu Johna Boormana Excalibur. Sledile so vloge v filmih Coste-Gavrasa Hanna K., Kena Russella Gothic, Mary Lambert Siesta, Joela in Ethana Coena Miller's Crossing, Stephena Gyllenhaala A Dangerous Woman, Gillian Armstrong Little Women, Bryana Singerja The Usual Suspects, Jima Jarmuscha Dead Man, Larryja Bishopa Mad Dog Time, Stephena Surjika Weapons of Mass Distraction, Mary McGuckian This is the Sea in prihajajočem The Bridge of San Luis Rey, Randalla Wallacea The Man in the Iron Mask, Tonyja Scotta Enemy of the State, Ruperta Wainwrighta Stigmata, Petra Hyamsa End of Days, in Davida Cronenberga Spider. Njegova trenutna projekta sta P.S. Dylana Kidda in Assault on Precinct 13 Jeana-Françoisa Rícheta.

Romola Garai (Amelia Sedley)

To ni njena prva vloga v filmu po knjižni predlogi. Zaigrala je že v celovečercu Tima Fywella I Capture the Castle (avtorica Dodie Smith) in Douglasa McGratha Nicholas Nickleby (avtor Charles Dickens), ter v miniseriji Toma Hooperja Daniel Deronda (avtor George Eliot). Pohvali se še z vlogo v britanski televizijski seriji Attachments in miniseriji Perfect. Med njene filmske dosežke štejemo celovečerec Gilliesa Mackinnona The Last of the Blonde Bombshells in Guyja Ferlanda Dirty Dancing: Havana Nights. Pred kratkim se je dokazala na londonskem odru z vlogo Lucie, hčerke Jamesa Joycea v igri Calico Edwarda Halla.

Bob Hoskins (gospod Pitt Crawley)

Za glavno vlogo v filmu Neila Jordana Mona Lisa je prejel nominacijo za oskarja ter nagrade zlati globus, BAFTA, New York Film Critics Circle, Los Angeles Film Critics Association, National Society of Film Critics, Boston Society of Film Critics, ter nagrado na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu. V njegovo obsežno filmografijo sodijo celovečerci The Long Good Friday in Beyond the Limit Johna Mackenzieja, Pink Floyd - The Wall Alana Parkerja, The Cotton Club Francisa Forda Coppole, Brazil Terryja Gilliama, Who Framed Roger Rabbit Roberta Zemeckisa, Mermaids Richarda Benjamina, Hook Stevena Spielberga, Oliverja Stonea Nixon, Michael Nore Ephron, The Secret Agent Christopherja Hamptona, TwentyFourSeven (evropska filmska nagrada) in A Room for Romeo Brass Shanea Meadowsa, Felicia's Journey Atoma Egoyana, Enemy at the Gates Jeana-Jacquesa Annauda, Last Orders Freda Schepisija, in Maid in Manhattan Waynea Wanga. Njegovi naslednji projekti so celovečerec Marca Forsterja Stay, Kevina Spaceyja Beyond the Sea in Lawrencea Gutermana Son of the Mask. Režiral je filma The Raggedy Rawney (tudi scenarij in vloga) in Rainbow (tudi vloga), ter epizode televizijskih serij Tube Tales in Tales from the Crypt.

James Purefoy (Rawdon Crawley)

Kritike je prepričal z vlogo v miniseriji The Tenant of Wildfell Hall, nato pa še v filmu Calling the Shots, kratkem filmu Blink, miniseriji A Dance to the Music of Time in pred kratkim v miniseriji The Mayor of Casterbridge. Trenutno snema vlogo Marka Antonyja v HBO-jevi zgodovinski seriji Rome (prve tri dele je režiral Michael Apted). S scenaristom celovečerca Vanity Fair Julianom Fellowesom je sodeloval že pri BBC-jevem filmskem projektu The Prince and the Pauper. Purefoy je član gledališča Royal Shakespeare Company. Zaigral je v številnih igrah, med drugim v Macbeth, The Man Who Came to Dinner in Les enfants du paradis.

Na velikih platnih je navdušil v uspešnicah Briana Helgelanda A Knight's Tale in Paula W.S. Andersona Resident Evil. Zaigral je tudi v filmih Rose Troche Bedrooms & Hallways, Patricie Rozema Mansfield Park in Bena Eltona Maybe Baby. Prihaja film Blessed Simona Fellowsa.

Jonathan Rhys Meyers (George Osborne)

Pred kratkim je odigral vlogo nogometnega trenerja v uspešnici Gurinder Chadha Bend It Like Beckham. Kmalu ga bomo videli v epskem filmu Oliverja Stonea Alexander. Vloga v biografskem filmu Neila Jordana Michael Collins je pomenila prelomnico v njegovi filmski karieri. Sledile so vloge v celovečercih The Maker Tima Hunterja, Telling Lies in America Guyja Ferlanda, B. Monkey Michaela Radforda, Velvet Goldmine Todda Haynesa, The Governess Sandre Goldbacher, The Loss of Sexual Innocence Mikea Figgisa, Ride with the Devil Anga Leeja, Titus Julie Taymor, Prozac Nation Erika Skjoldbjaerga in I'll Sleep When I'm Dead Mikea Hodgesa.

Svoje opaznejše televizijske vloge je odigral v filmih in miniserijah The Magnificent Ambersons, Samson and Delilah, Gormenghast, in pred kratkim The Lion in Winter.

O filmski ekipi

Mira Nair (režija)

Režirala je številne nagrajene dokumentarce, med drugim So Far from India in India Cabaret, nato pa presenetila s svojim prvim celovečercem Salaam Bombay! Film je prejel nominacijo za oskarja v kategoriji tujejezični film, režiserka pa si je na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu leta 1988 prislužila nagrado Camera d'Or (najboljši režiserski prvenec) in nagrado Prix du Publique (nagrada občinstva). Sledile so režije filmov Mississippi Masala (nagrada za scenarij in nagrada občinstva na beneškem mednarodnem filmskem festivalu leta 1991), The Perez Family, Kama Sutra: A Tale of Love (tudi koscenaristka) in My Own Country (za Showtime). K dokumetarcem se je vrnila z The Laughing Club of India, ki ji je leta 2000 prinesel nagrado Special Jury na Festival International de Programmes Audiovisuels. Kratki film se je premierno zavrtel avgusta 2001 na Cinemaxu. S komedijo Monsoon Wedding je Mira Nair osvojila glavno nagrado (zlatega leva) na beneškem mednarodnem filmskem festivalu leta 2001. To je po 44 letih uspelo prvemu indijskemu filmu in po 58 letih šele tretjemu filmu, ki ga je režirala ženska. Leta 2002 je režiserka prepričala tako kritike kot občinstvo s celovečercem Hysterical Blindness. Še istega leta je režirala kratki film v sklopu projekta 11'09"01, ki je prejel nominacijo za cezarja. Po knjižni predlogi bo režirala filma The Namesake (avtorica Jhumpa Lahiri) in The Impressionist (avtor Hari Kunzru), ter filmsko različico igre Tonyja Kushnerja Homebody/Kabul.

Matthew Faulk & Mark Skeet (scenarij, produkcija)

Matthew Faulk in Mark Skeet sta skupaj napisala scenarije za številne serije, televizijske filme in celovečerce. Med slednje sodi psihološki triler Tjebba Penninga Morlang (dve nagradi mednarodnem filmskem festivalu v Kairu leta 2001, tudi nagrado za najboljšega igralca -Paul Freeman). Njun najnovejši projekt je akcijska pustolovščina Brecka Eisnerja Sahara. Med televizijskimi zaslugami so enourne episode serije The Short Stories of H.G. Wells in miniserije Jason and the Argonauts. Trenutno pišeta scenarij za celovečerec o življenju Williama Wilberforcea ter za filmsko različico klasičnega romana Thomasa Manna The Magic Mountain.

Julian Fellowes (scenarij)

Svoj prvi scenarij za celovečerec je napisal za Gosford Park Roberta Altmana, ter prejel oskarja in nagrado Writers Guild za najboljši izvirni scenarij. Pri New York Film Critics Circle in the National Society of Film Critics so njegovo delo izbrali za najboljši scenarij leta, ShoWest pa ga je izbral za najboljšega scenarista leta. Sledil je scenarij za celovečerec Johna McKayja Piccadilly Jim (po knjižni predlogi) in pred kratkim za film Jeana-Jacquesa Annauda Two Brothers ter dramsko različico romana P.L. Travers Mary Poppins. V postprodukciji je njegov režiserski prvenec Way through the Wood, za katerega je po romanu Nigela Balchina napisal tudi scenarij. Aprila je izdal roman Snobs, ki je takoj navdušil Britance. Njegova najnovejša knjiga je otroška zgodba The Rabbit Who Was Thrown Away by Accident.

V vlogi scenarista se je prvič dokazal s scenarijem za miniserijo Andrewa Morgana Little Lord Fauntleroy (po istoimenskem klasičnem romanu Frances Hodgson Burnett), ki je prejela mednarodnega emmyja in nagrado na festivalu v Banffu. Sledila sta scenarij in produkcija televizijskega filma Andrewa Morgana The Prince and the Pauper (po klasični zgodbi Marka Twaina), ki je prejel nominacijo za nagrado BAFTA.

Komentarji

8.11. 2004 ob 7:59

Film semenj ničevosti je drama a hkarati tudi komedija. Prikazuje življenje hčere francoske operne pevke in njeno močno željo po denarju in odobju. Je zelo dobra govornica in zna s svojimi besedami prelisičiti marsikga. Rada se zapleta v ljubezenske dogodivščine in je sama svoj gospodar. Čeprav leta zelo visoko in tudi nisko pade a se v življenju ne vda in se ponovno zaplete v razmerje z bogatim trgovcemm. Filem je za vse tiste, ki si želite ogledati nekoliko drugačen filem in poln neprevidlivih dogotkov. Skratka filem je zagotovo vreden ogleda :)

— Anja
8.11. 2004 ob 10:03 zvezdica

Dame in gospodje, Becky Sharp. Reese Witherspoon je Becky Sharp, izjemno simpatična, prefrigana, očarljiva, zapeljiva in spogledljiva damica, ki si želi aristokracije. Ki si želi plave krvi, imidža, slave in denarja. Za to je pripravljena narediti vse. Tudi zanositi, plesati indijske plese, prijateljevati z zoprnim markizom (Gabriel Byrne) in se poročiti z zavaljenim lordom. Toda pozor, punca vse to počne s stilom, s šarmom, na povsem svoj način. In ravno zato ji ne zamerimo. Ravno zato ves čas držimo z njo. Pa čeprav je v resnici le prascička, ki si želi družbe snobov. Le mamica, ki otroka rodi samo za imidž. Dekle je pač Becky Sharp, malo Jane Eyre, malo Nevarna razmerja, malo pa Jane Austen. Junakinja legendarnega romanopisca Williama Makepeaceja Thackerayja, ki je svoj roman na velikih in malih ekranih videl že stokrat. Tokrat zelo simpatično, tekoče, sočno, sveže in gledljivo. Kljub malce pretirani dolžini in dejstvu, da filma ni režiral James Ivory.

— iztok gartner
15.11. 2004 ob 10:23 zvezdica

V primerjavi z obema televizijskima priredbama (BBC, 1987 in 1998) me film ni prepričal. Zlasti verzija iz 1998 je po mojem odlično ujela satirični duh romana, karakterizacije likov so groteskno potencirane, a vselej stilsko avtentične, kot smo navajeni pri BBC-ju. Po drugi strani film ves čas niha med avtentičnim in blago travestijo, skoraj bi raje videl Bollywoodski remake kot se spodobi. Sočni indijski prizori dajejo slutiti, kaj bi lahko nastalo. Fotografija je precej zamolkla, mestoma kar pretemna, ampak se mi zdi zanimiv pristop. Ne preveč posrečena je zasedba vlog. Reese Witherspoon... no, še gre. In Eileen Atkins ne more biti drugega kot briljantna, komik Jim Broadbent v vlogi grobega in stiskaškega očeta Osborna, dramatični Douglas Hodge kot dolgočasnež Pitt Crawley mlajši ter Bob Hoskins kot neotesani in pohotni Pitt starejši pa so po mojem popolne brce v temo. Mimogrede, Natasha Little (Lady Jane) je v zadnji BBC-jevi verziji igrala Becky Sharp in bi si jo morali večkrat ogledati! Na koncu: kot velik fan kostumski dram in literarnih adaptacij pozdravljam vsako novo, tudi pričujočo, žal pa vsakič ugotovim, da so Britanci še vedno The Real Thing...

— Arkadij
18.11. 2004 ob 14:34

a bi mi lahko nekdo malo opisal, kaksen je ta film in ce je vreden ogleda? naj prosim napise kar semle. no nekaj informacij: zanimajo me romanticni in akcijski filmi, pa tudi drugi. pa hvala. ajde

— sara
20.11. 2004 ob 8:49

Prepričan sem, da je Thackeray blazno užival, ko je ob dolgih zimskih večerih gnil pred svojim plazma tvjem in gledal filme posnete po svojem romanu. Sej nisi resen.

— Jst
26.11. 2004 ob 17:44 zvezdica

Vedno so obstajali tisti, ki imajo vse in tisti, ki nimajo nič. Slednji se skušajo prebiti med prve, toda to je zaprt krog družbe, ki nima usmiljenja z vsiljivci. Tak je bil svet že od nekdaj in je tudi še dandanes, Semenj ničevosti pa preko kritike družbe zgodnjega 19. stoletja prikazuje, kako aktualno je to vprašanje tudi v sodobni družbi. Semenj ničevosti je kostumografski in scenografski spektakel, kjer se pozna močan vpliv indijskega porekla režiserke (v pozitivnem smislu, seveda), v filmu pa lahko uživajo predvsem vsi ljubitelji kiča, lažne vzvišenosti in spletk, skratka treh najbolj prepoznavnih simbolov viktorjanske družbe. Zgodba o neumornih poskusih mlade ženske, splezati navzgor po socialni lestvici, z bolj malo pomislekov o tveganjih in posledicah, dobro prikaže predvsem vso zlaganost visoke družbe, ki se navzven kaže kot prosvetljeno in dobrohotno, za hrbtom pa spleta najbolj grde nakane in trike, ki pravzaprav še najbolje pokažejo resnično grd obraz teh ljudi. Poroke iz ljubezni med bogatimi in revnimi in podobne romance so tako zgolj fantazije, ki naj bi ostale v knjigi, so pa seveda primerno gradivo za razkazovanje lažne svobodomiselnosti. Toda kot se izkaže sta prav ta zlaganost in nepopustljiv ponos, sila pogubni zadevi, ki naposled dohitita vsakogar in mu postopoma uničita življenje. Reese Witherspoon je zanimiva izbira za lik ambiciozne, a tudi preračunljive povzpetnice, saj na prvi pogled deluje nekoliko preveč lahkomiselno, lahko bi rekli celo naivno, toda na srečo ji je uspelo to svojo nedolžnost preplesti z maksimalno simpatičnostjo ter neustavljivo fatalnostjo, proti koncu pa tudi s tragičnostjo. Zelo zanimiva je tudi zgodba o ljubezenskem hrepenenju po nekem lažnem idealu, ki se je vzpostavil v mislih prijateljice glavne junakinje. Ta si namreč tako močno želi ljubezni svojega izbranca, da spregleda vse njegove prevare in grdo obnašanje, še več, ne vidi niti tistega, ki ji vedno stoji ob strani in ki jo resnično ljubi. Morda se zdi to malce preveč pravljično romantično, toda ljubezen je včasih res tako zelo močno slepilo, da zamegli razum in zabriše tudi najbolj očitne znake prevare. Zelo tragičen je tudi vložek vojne, predvsem naivnost mladih fantov, ki v tem vidijo možnost dokazovanja časti in iskanja slave, a potem na bojišču postane jasno, da vojna za večino ne ponuja nič od slednjega, temveč zgolj pogubo in nesrečo. Podobno je tudi s celotno smetano družbe, ki v vojni vidi zgolj neke vrste avanturo, ali pa celo zabaven družbeni dogodek, ko pa začnejo padati granate, se pokaže njihova prava narava, pri kateri vrana vrani vendarle izkljuje oči. Semenj ničevosti je pravi film za vse ljubitelje angleških melodram in kritik visoke družbe, ki morda na koncu nekoliko pretirava v iskanju srečnega konca za vse, ki si to (bolj ali manj) zaslužijo, toda v celoti gledano vseskozi ohranja neko rdečo nit in drži gledalca v pričakovanju, ter ga po eni strani razžalosti, kot tudi nasmeje. Lep živopisan pozdrav :-)

— spookyMulder
17.2. 2007 ob 10:24

film sem si ogledala in me je prijetno presenetil,saj je zelo v redu!predvsem mi je bila zelo všeč REESE WITHERSPOON v vlogi zapeljive BECKI SHARP.od filma sem pričakovala manj kot sem dobila.res dober film!!!

— pikica

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.