Samo bog odpušča

Najverjetneje ni potrebno podrobneje razlagati, kako se je končalo zadnje sodelovanje med danskim režiserjem Refnom in vedno boljšim Goslingom … Drive je v hipu postal kult in eden najboljših filmov leta 2011.

Režijo krimi trilerja Samo bog odpušča je prevzel Nicolas Winding Refn (režiser treh filmov Diler). V Bangkoku Julian (Ryan Gosling) z bratom vodi boksarski klub, ki pa je le krinka za posle z mamili. Ko brata ubijejo, iz Amerike prispe njuna mati Jenna (Kristin Scott Thomas), glava velike kriminalne organizacije, in besna zahteva maščevanje. A Julian se mora najprej soočiti s skrivnostnim policistom Changom (Vithaya Pansringarm), imenovanim Angel maščevanja… v ringu.

Eden najbolj pričakovanih in hkrati najbolj kontroverznih filmov letošnjega Cannesa.

Triler Samo bog odpušča je luč sveta prvič ugledal na majskem filmskem festivalu v Cannesu in med nekaterimi kritiki vzbudil veliko ogorčenje. Nekateri so celo zapustili dvorano, spet drugi pa so bili navdušeni nad njegovimi umetniškimi vrednotami. Skratka, do sedaj je med kritiki izzval precej nasprotujoče odzive. Gre namreč za krvi poln in nekonvencionalen kriminalen triler, ki se dogaja v bangkoškem podzemnem svetu boksarskih klubov in bordelov.

Kritike

Kot pišejo kritiki, visoko stiliziran film zaznamuje malo dialogov ter srhljivi prizori mučenja in prelivanja krvi, ki niso za vsakogar. »Ta film deluje precej podobno kot droge,« je pred ameriško premiero filma razmišljal Ryan Gosling. »Lahko te zadane dobro, lahko pa tudi slabo.«

The Hollywood Reporter je film opisal kot »grozeče atmosferično delo, ki ne bo razočaralo ljubiteljev fetišiziranega ultra nasilja, značilnega za Nicolasa Windinga Refna«.

Peter Deburge je za Variety zapisal, da gre za »prasko neprimerljivega sloga in minimalne substance«. Keith Uhlich je v reviji Time Out New York razmišljal, da Refn »očitno misli, da s tem resno preveč sproduciranim šundom posreduje nekaj globokega«.

Jessica Kiang je za Indiewire med drugim zapisala, da Samo bog odpušča ni film, na katerega smo upali, temveč film za katerega smo prosili. Dodala je tudi, da film ni imel možnosti, da bi nas tako močno presenetil kot režiserjevo prejšnje delo Vozi!.

Britanska igralka Kristin Scott Thomas, ki jo sicer najbolj poznamo po vlogah ošabnih, finih žensk v filmih Štiri poroke in pogreb ter Angleški pacient, je v enem od intervjujev dejala: »Nasilje je zelo pretresljivo, a gre več kot samo za fizično, krvavo nasilje polno posebnih učinkov. Tudi zgodba o odnosu med mamo in sinom je sama po sebi zelo nasilna in vznemirljiva. Kot da bi vstopil v nočno moro. Potegne te vase in se s teboj poigra. Mislim, da gre za zelo močan film."

Ekipa

RYAN GOSLING (Julian) je bil leta 2008 za izjemno igralsko delo v komični drami Lars and the Real Girl nominiran za zlati globus in nagrado SAG. Leto poprej je dosegel vrhunec kariere, saj mu je vloga Dana v drami Half Nelson prinesla nominacijo za oskarja za najboljšega igralca. Z glavno vlogo v drami The Believer (2001) si je prislužil nagrado žirije na filmskem festivalu Sundance. Tako kritike kot tudi občinstvo je prepričal tudi s poznejšimi vlogami, med drugim v športni drami The Slaughter Rule in psihološkem trilerju Številke za umor. Izpostaviti gre še njegove odlične vloge v kriminalni drami The United States of Leland, romantični drami Notebook, romantični drami Blue Valentine. Njegovi zadnji igralski projekti so akcijski Drive (2011), Marčeve ide (2011), Gangsterska enota (2013).

KRISTIN SCOTT THOMAS (Crystal), elegantna igralka in umetnosti predana večkrat nagrajena igralka, je odločena, da se ne bo ponavljala. Njene izjemno raznolike filmske, televizijske in gledališke vloge so ji prinesle številne pohvale stroke in gledalcev. Leta 2010 je posnela Nowhere Boy-Zgodba o Johnu Lennonu, za katerega je bila nominirana za BAFTO in nagrado British Film Independent Award za najboljšo stransko vlogo. Leta 2001 je igrala v z oskarjem nagrajenem filmu Roberta Altmana Gosford Park, ki je prejel številne nagrade. Nominacijo za oskarja in zlati globus, BAFTO in nagrado Screen Actors Guilda ji je prinesla vloga v filmu Angleški pacient. Rodila se je v Dorsetu in se izobraževala na Central School of Speech and Drama ter na Ecole Nationale des Arts et Techniques de Theatre v Parizu. Na filmu je debitirala ob Princu v Under the Cherry Moon.

NICOLAS WINDING REFN (režiser, scenarist) se je rodil leta 1970 v Kopenhagenu. Pri desetih letih se s starši preseli v New York, od koder se na Dansko vrne s sedemnajstimi leti. Po končani srednji šoli se Refn vpiše na Ameriško akademijo dramskih umetnosti v New Yorku, vendar ga tamkajšnje okolje začne dušiti in kmalu je izključen iz šole. Spet se vrne na Dansko in se tam vpiše na filmsko akademijo, vendar si po enem mesecu premisli in se izpiše. Na lastno pest začne snemati kratke filme. Enega izmed njih nekoč vidi znan danski producent, ki mladeniču ponudi 3,2 milijona tedanjih danskih kron, da iz kratkega filma napravi celovečernega. Pri slabih štiriindvajsetih letih Refn tako napiše scenarij in zrežira svoj celovečerni prvenec, ultra nasilno kriminalko Pusher (1996). Film se nemudoma prelevi v kultni fenomen in režiserju prinese mednarodno slavo; leta 2004 tako dobi nadaljevanje in leta 2005 še tretji del. Svoj sloves Refn nepreklicno utrdi leta 2009, ko zrežira kar dva filma, mitičen, mističen, avantgarden zgodovinski ep Božji bojevnik in nič manj kontroverzno dramo Bronson, biografijo »najbolj nasilnega britanskega zapornika vseh časov«.