Fantje mojega življenja

En dan lahko odloči tvoje življenje: lahko ti ga polepša ali pa ti ga uniči. V vsem življenju je pomembnih le štiri ali pet dni, ki spremenijo vse." -- Beverly Donofrio

Vsebina

Piše se leto 1965. Bev (Barrymore) je bistro in nadarjeno dekle, ki sanja, da bi nekoč odšla v New York in postala pisateljica. A kot najstnica v delavskem Wallingfordu v Connecticutu se kot hčerka policaja in gospodinje temu snu najbolj približa s prebiranjem Shakespearja in romantičnih romanov, ki se jih ne more nasititi. Njeno nadarjenost za pisanje hvalijo učitelji in podžigajo njeno ambicijo, da bi odšla na fakulteto; je pa tudi tipična najstnica - zabavna, živahna, uporniška... nora na fante.

Na zabavi spozna Raya Haseka (Steve Zahn), žilavega, ne preveč bistrega osemnajstletnika brez dokončane srednje šole. Ker jo zavrne fant, v katerega je zatreskana, se Bev zateče k Rayu, ki ga takoj prevzame, čez nekaj mesecev pa jo osupne nepričakovana nosečnost.

Zdaj se pripravlja na morasto soočenje s starši, ki jim mora povedati, kaj se je zgodilo. V "dobri" družini v mestu, kot je Wallingford, neporočene matere prav gotovo niso dobrodošle. Bevin predlog, da bi rodila in dokončala srednjo šolo, zavrneta njen strogi oče (James Woods) in žalostna mati (Lorraine Bracco). Pusti šolo in pristane na poroko z Rayem, da ohrani družinski mir. Po malce nerodni poročni ceremoniji z Rayem zaživita v skupnem gospodinjstvu.

Mož dela kot inštalater klimatskih naprav in parketar, Bev pa rodi sina, čeprav je upala, da bo hčerka. Še vedno je odločena, da bo dokončala šolo in odšla študirat. Težava: po šestih letih zakona odkrije, da je njen mož zasvojen z mamili in da je potrošil ves denar, ki ga je tako skrbno hranila za univerzo. Zakon razpade in Ray izgine iz njenega življenja. Nenadoma je samohranilka brez perspektivne kariere. Bev se sooči z neprijetnim vprašanjem: Kaj zdaj?

Grenkosladka komedija Fantje njenega življenja pripoveduje o Bevinem popotovanju in njeni odločenosti, da se bo uklonila težavam, s katerimi se sooča. Nazadnje spozna, da sta s sinom, od katerega je starejša samo 15 let, skupaj iz otroštva vstopila v zrelost. Odkrije pa še nekaj mogočnega: da jo je osebnostno oblikovala prav vzgoja otroka, ki jo je nekoč imela za oviro.

Film se sprehaja v času - od odraščajoče Bev do Bev v sedanjosti - in je poučna zgodba, ozaljšana s humorjem, pripoveduje pa o izjemni, čeprav malce nepopolni junakinji, o ovirah, s katerimi se sooča, ter kljubovalnosti in odločnosti, s pomočjo katerih te ovire preseže.

O nastajanju filma

Fantje njenega življenja je zmagoslavna pripoved o tem, kako nepričakovani dogodki lahko sanje postavijo na stranski tir, nikoli pa jih ne morejo iztiriti. "Beverly je preživela zaradi svoje odločnosti," pravi producentka Sara Colleton.

Film je posnet po grenkosladki, a hkrati zabavni biografiji Beverly Donofrio z istim naslovom, ki jo je Colletonova prebrala ob izidu leta 1990. The Chicago Tribune je ob izidu zapisal: "To je pisateljica, za katero boste molili, da pravilno je, se dobro naspi in bo še dolgo z nami, da bo polnila naše knjižne police s knjigami, ki so tako dobre kot ta. Fantje njenega življenja so klasika. Razen če se ne sovražite smejati, jo takoj preberite." The Washington Post jo je označil za "obetaven glas".

Odkritosrčen prikaz Bevinega viharnega življenja, vijug, po katerih se ukrivlja njeno življenje in njene nepripravljenosti, da bi vrgla brisačo v ring so bile prvine, ki so pritegnile Colletonovo. Zaradi kompleksnosti Bevinega lika - njene vitalnosti, vztrajnosti, nepripravljenosti na poraz in predvsem njenega humorja - si je Colletonova želela posneti film.

"V srednji šoli je bilo dekle bodisi pametno, lepo ali pokvarjeno," pravi. "Kombinacija vseh treh je bila nekaj nezaslišanega." Colletonovo je ganil Bevin nenavadni glas. "Tu je bila zgodba, kakršne še nisem slišala - odraščanje mladega dekleta - čeprav je bilo nešteto navdihujočih zgodb o fantih in možeh."

"Sodeč po knjigi je Beverlyjino življenje en trenutek radost, že naslednji pa žalost," dodaja producent Laurence Mark. "Smejete se in potem jokate in potem se smejete temu, zaradi česar jokate. Tak je tudi film - sprehaja se po tanki liniji med komedijo in dramo."

"V filmu so zabavne in prikupne stvari, ki nimajo nobene pravice biti zabavne in prikupne," pravi producent James L.Brooks, "a se zgodi."

Colletonova je knjigo takoj prinesla Brooksu, ker "ima Jim rad ženske in ima naraven talent za tovrstne reči. To je najpametnejša stvar, ki sem jo kdaj naredila."

Kot pravi Donofrijeva, "Jim naredi eksterier tistega, kar ljudje mislijo."

Brooks, ki se je z Beverly spoprijateljil na sestankih in prek elektronskih sporočil v času nastajanja filma, vrača hvalo: "Bev še vedno živi povsem izvirno življenje. Je zelo zapletena ženska; vse na njej je zanimivo. Vzljubiš jo zaradi načina, kako opisuje svojo sebičnost in egocentričnost. Bila je otrok, ki je vzgajal otroka. Tu je dekle, ki še ni dokončalo srednje šole in vse življenje sanja, da bi bila študent. In kot strela z jasnega postane mati. To je nemogoče."

Brooks je k sodelovanju povabil scenarista in izvršnega producenta Morgana Uptona Warda. "Z Jimom sva iskala projekt, ki bi se ga lotila skupaj," pravi Ward. "Zato sem na vprašanje, ali bi me zanimalo prebrati knjigo, takoj odgovoril pritrdilno. Beverlyjin glas je bil tako odkrit, neposreden in zabaven in ko jo spoznaš, odkriješ, da je taka tudi v resnici. Vsi liki v knjigi so tako večplastni."

Ward in Brooks sta se odločila, da želita raziskati številne vidike vseh likov v knjigi. "Preden sem se lotil pisanja, sem srečal Beverlyjinega sina, pravega Jasona. Posredoval mi je svoj pogled na zadeve, kajti knjiga je napisana z Beverlyjine perspektive, ki je zelo drugačna. To je zorni kot scenarija, ki predstavlja sedanjost." Tudi režiserka Penny Marshall se je srečala s pravima Beverly in Jasonom. Ward je preživel veliko časa z Beverly in ji zastavljal številna vprašanja. Kot pravi Beverly, "je Morgan hrbtenica, brez katere filma sploh ne bi bilo."

Ko so izbirali režiserja, so se odločili za Penny Marshall. "Je najsijajnejša opazovalka likov, obnašaja in detajlov," pravi Colletonova. "Kombinacija Jima in Penny je izjemna. Vedno si prizadeva za nečim, kar zveni pravilno, njo pa bolj zanima obnašanje v tem trenutku, zato sta skupaj krasna."

"Pennyjini filmi so krasni, saj so polni proniciljivih opažanj. Občutek imate, da gledate resnično življenje in do likov lahko čutite empatijo. Skupaj s smehom in solzami se platno blešči v drobnih trenutkih življenja, ki jih zna Penny tako dobro ujeti. To odlikuje njeno delo," pravi producent Laurence Mark. "Karkoli smešnega porajajo liki ali situacija. Kar pa zadeva dramo - kar nenadoma je tu. Pusti, da se priplazi za vaš hrbet, kar ima neskončno večji učinek."

"Mislim, da ima Penny izrazito svojstven slog," pravi Brooks, ki je Marshallovo spoznal na začetku sedemdesetih na zabavi, ki jo je priredil producent Charles Joffe. "mislim, da je poleg tega to eden najosebnejših filmov, kar jih je posnela."

Drži, saj ji je zgodba zelo blizu. "Delno je zelo podobna delu mojega življenja," pravi Marshallova, ki se je poročila in zanosila pri osemnajstih. "Upam, da bom znala vnesti tisto, kar vem, in čustva, ki so mi znana." A tudi v filmu, ki bi bil lahko zgolj poučna zgodba, Marshallova ostaja zvesta svojemu vodilu: "Tudi v najhujših situacijah je nekaj humorja. Humor je v vsem."

Brooksu se je zdelo, da sta za film ženska in materinska rahločutnost velikega pomena. "Mislim, da si je zato tako želel Penny," pravi Laurence Mark. "Zaradi poglobljenega razumevanja projekta."

Čeprav Marshallova pravi, da "nerada komandira," se kariera za kamero zdi nekaj samo po sebi umevnega za v Bronxu rojeno igralko, režiserko in producentko: "Veliko bolje mi gre, če za kom stojim. Z užitkom se sončim v soju slave nekoga drugega. Rada navijam. Ta vloga mi je zelo všeč."

Ko se je Marshallova s producenti začela pogovarjati o filmu, je prinesla s seboj domače videoposnetke iz časov, ko je bila najstniška mati. "Z Beverly sva odraščali v približno istem času in obe sva mladi imeli otroke. Nisva imeli varušk. Nisva vedeli, kaj delava," pravi Marshallova. Ampak tu se primerjava neha, dodaja. "Beverly je imela več ambicij. Mislim, da jaz nisem imela nobenih."

Vse je pritegnilo zlasti dejstvo, da je bila Beverly samozavestno prepričana, da ji bo uspelo vse, česar se je lotila, in spoznanje, do katerega se je nazadnje dokopala, da so se namreč okoliščine, ki so se ji zdele nesrečne, izkazale za najboljšo stvar, ki se ji je kdaj zgodila. "Ta film pripoveduje o dekletu, ki stori napako," pravi Penny Marshall. "A še naprej stremi in noče opustiti svojih sanj. Zna preživeti. Kar gre naprej in nazadnje doseže tisto, kar si želi."

"Nikogar nisem poznala, ki bi diplomiral, kaj šele napisal knjigo. Zdelo se mi je, da za kaj takega nisem dovolj pametna," poroča Donofrijeva. "Potem pa sem dobila štipendijo za univerzo Wesleyan ter spoznala in se družila z ljudmi, ki so dejansko pisali knjige. Spoznala sem, da niso veliko pametnejši od mene. Torej sem bila to takrat, ko sem diplomirala, trdno odločena, da bom tudi sama napisala knjigo."

Drew Barrymore dodaja: "Všeč mi je bilo, ker je Bev ves čas ostajala živahna in mladostna in ohranjala zamisel, da je otrok z otrokom. Nikoli pa ni pozabila, kako pomembno je biti bister."

Barrymorjeva se je zelo resno lotila branja scenarija. Izključila je telefon in "se pozno ponoči spravila v posteljo s scenarijem. Ko sem ga prebrala, sem vedela, da moram nastopiti v tem filmu. Vedela sem, da sem pripravljena storiti karkoli, da bi odigrala to vlogo. Na like, kakršna je Bev, ne naletite prav pogosto. Vse stvari, ki jih je med odraščanjem prezirala, so ji nazadnje prinesle spoznanje, dale izkušnje in modrost, da je bilo njeno življenje takšno, kot je hotela. Ljudje so dvomili vanjo, a jo hkrati navdihovali, da je še bolj trdo delala."

Drew je bila dva dni na avdicijah pri Marshallovi in je nazadnje le dobila vlogo. "Penny mi je rekla, da ne želi videti ničesar, kar sem počela v svojih prejšnjih filmih. In ker si je vse ogledala, sem vedela, da bi me takoj zalotila."

Marshallova o svoji glavni igralki pravi: "Mislim, da ni še nikoli tako garala in mislim, da je preklemano dobro opravila svoje delo. Njen igralski razpon je širši, kot si kdorkoli predstavlja. Resnično sem verjela vanjo."

Drew dodaja: "Krasno je delati z režiserjem, zaradi katerega si boljši, ki te spodbuja in ki ne odneha, dokler nisi šel do konca... in še dlje. Ves čas si želim biti prikupna. Tvegati, da ne bom ves čas prikupna, je bil zame velik korak," priznava Drew.

"Osrednji lik stori precej neprijetnih stvari v tem filmu," dodaja Jim Brooks. "Bev ni prikupna na hollywoodski način. Ampak Drew je vanjo vložila vse. Nikogar drugega si ne predstavljam v tej vlogi."

Da bi bila nared na vlogo, je Drew morala pozabiti na vse svoje običajne prijeme in na sodobno rahločutnost. Še več, film potuje skozi čas naprej in nazaj ter prikazuje Beverly od njenega petnajstega do petintridesetega leta. "Morala sem obvladati svoja čustva, da sem pravilno prikazala leta," pravi Drew. "Nikoli se še nisem tako bala poglobiti v lik. Nikoli se še nisem tako osredotočila. Za sedem mesecev sem odkorakala iz svojega življenja."

Producent Mark Laurence pravi: "Drew je zares dobra igralka, a v dramskih vlogah je še nismo vajeni. Zabavno je tu videti tudi njene druge barve."

Brooks dodaja: "Mislim, da še nihče ni igral takšnega razpona v letih. V filmu je stara 15 pa vse do 35 let, z vsemi vmesnimi postanki. Vse je zelo subtilno. Neverjetno!"

Drew je Beverly Donofrio srečala pri prvem branju scenarija. "Nisem vedela, da bo tam in zelo sem se prestrašila," se smeje igralka. Ko pa sta ženski preživeli več časa skupaj, sta spoznali, da imata veliko skupnega.

"Večina njenih težav izvira iz družine," pravi Drew. "To lahko razumem. Do družin smo ljudje težko odkritosrčni. Snemanje tega filma je bila dobra priložnost, da pridem v stik z vsemi resničnostmi svoje lastne družine, ki sem jih nekako potlačila."

Ob prvem srečanju z Drew je Beverly "takoj začutila toplino. Takoj sva se začeli pogovarjati in to se je nadaljevalo. Vedno sva se pogovarjali, kako sva si navznoter podobni."

Jim Brooks se strinja: " Ne poznam človeka, ki bi bil bolj pripravljen sklepati prijateljstva. To lastnost Bev kar izžareva. Tudi Drew je taka. Vsaka ima divjo stran. Obe sta veliko prestali, a pri tem nista izgubili optimizma."

Drew in Beverly sta se odpeljali tudi v Bevino nekdanjo sosesko in spoznali njene sosede. Ogledali sta si tudi Jasonovo nekdanje stanovanje. "Edina konstanta je Beverly," pravi Laurence Mark o vlogi Beverly Donofrio med snemanjem. "Vseskozi je bila nekakšna tehnična svetovalka."

"Biografije se ne lotite kar na hitro," pravi Jim Brooks. "Prav zaradi dejstva, da je z nami resnična junakinja, smo vsi ostajali relativno verodostojni. To ni dokumentarec o Beverly, a ves čas je bila del procesa. Ves čas nas je informirala."

Drew je prepričana, da je Beverlyjina najpomembnejša lastnost njena popolna vera vase in njena neomajna odločenost, da bo nekaj naredila s svojim življenjem. "Je najbolj zanimiva oseba - in najbolj večdimenzionalna oseba, kar sem jih srečala. Je pa tudi kot tvoja najboljša prijateljica, sestra, nekdo, s katerim se rad družiš."

Ženski sta se spopadli tudi z občutljivo temo Beverlyjinega vse prej kot angelskega obnašanja kot mama in kot oseba. Na Drew sta naredili velik vtis njena odkritosrčnost in pripravljenost, da se ji zaupa. "Govori o stvareh, ki jih nihče drug ne bi bil pripravljen priznati, pa če gre za popivanje, nezaželeno materinstvo, frustracije zaradi lastne družine ali bolečino, ki jo nosi s seboj. Tako kot se pogovarjam z njo, se pogovarjam le z redkimi o svojem življenju. Le malokdaj dobite tak nivo vpogleda in vpliva na like, ki jih igrate. Težko se je bilo dotakniti dejstva, da Jasonu ni bila dobra mati in da je bila sebična. Drla se je nanj ter ga občasno ignorirala in prezirala. Beverly mi je bila v veliko pomoč, da sem se vživela v njeno nepopolnost. Vsi smo lahko taki. Vsi smo na trenutke najslabši del sebe. A Beverly si je vedno izbojevala pot nazaj do človeških src."

"Mislim, da sta Penny in Drew to vnesli v film," pravi Laurence Mark. "Našli sta način, da sta Bev prikazali kot ne preveč dobro mamo, pa jo imamo vseeno radi. Razumemo, zakaj ni dobra mama in ji dajemo točke, ker se trudi po najboljših močeh."

Če je bila Beverly nepopolna mati, je bil Ray enako nesposoben oče. Steve Zahn upodablja klasičnega zavoženca z zlatim, čeprav malce potemnelim srcem. "Ray je na trenutke dober, ne pa vsekozi. Premlad je, da bi se spopadel z odgovrnostjo, ki jo ima, zato zavozi z drogami, popivanjem in žuriranjem."

Gledano nazaj, je bil Beverly Ray všeč, ker je bil "videti kot ranjen ptiček v podobi dečka... hotela sem ga rešiti," pravi.

"Beverly se je z Rayem poročila zaradi očeta, Ray pa zato, ker je bila to princeska, kakršne si ni nadejal, da mu bo padla v naročje," pravi Jim Brooks.

Ray ima dobre namene, kar pa preprosto ne traja dolgo. A na koncu filma se spokori. "Na nek način postane junak, kar nekako odraža prvi trenutek v filmu, ko pritegne Beverly," pravi Zahn. "To mi je bilo pri liku všeč."

"Po svoje je imel zares rad Beverly takšno, kakršna je bila in skupaj sta preživela veliko srečnih trenutkov," pravi Drew. "Prisilil jo je tudi v soočenje s težko odločitvijo, namreč zapustiti moža in očeta svojega otroka."

Zahn hvali tudi režiserko Penny Marshall zaradi njene neomajne osredotočenosti."Nikoli še nisem delal z režiserjem, ki bi o vsem imel tako jasno sliko. V svoji glavi je imela ves film, dokončan. Bil je tam, z vsemi dodatki, že med prvim branjem scenarija."

Fay Forrester, Bevino najboljšo prijateljico, igra Brittany Murphy. Fay je Bevina navijačka - edina oseba v njenem življenju, ki popolnoma verjame vanjo in v celoti podpira njene ambicije. V nekem prizoru Fay pove Bev, da ima v sebi luč. "Ta prizor je bilo lahko odigrati, kajti tudi Drew ima v sebi tako luč," priznava Brittany.

"S Fay sva bili res najboljši prijateljici, zares tesni," pravi Beverly. "Mislili sva, da si bova vedno tako blizu, kot sva si bili v otroštvu. Zdaj govoriva enkrat na leto in še vedno imava veliko skupnega. Srečanja z njo so vedno prijetna."

Brittany in Drew sta se spoprijateljili prav tako kot njuna lika. "Brittany je dejansko postala moja Fay," pravi Drew. "Med snemanjem sva si bili zelo blizu. Vedno sva druga od druge zahtevali več, nekako kot Fay in Bev. Prekrasna je. Z Brittany sem se vedno počutila varno."

Drew nadaljuje: "Bev in Fay sta primer klasičnih najboljših prijateljic. Pravzaprav sta definicija tega termina: nekdo, ki mu lahko vse zaupaš, nekdo, s katerim zabredeš v težave, nekdo, s katerim odrasteš pred njegovimi očmi, nekdo, ki žene tebe in ti njega."

Snemanje Fantov mojega življenja je bilo za vse sodelujoče nepozabna izkušnja, kakršne še niso doživeli in kakršne ne bodo nikoli več doživeli, meni Jim Brooks. "Beverly je življenje živela strastno in čeprav se je zdelo, da se je vse zarotilo proti njej, je ves čas verjela vase."

Iz vzponov in padcev Beverlyjinega izjemnega življenja se je moč naučiti marsikakšne lekcije. "Tudi ko dosežete točko, ko bi najraje vrgli brisačo v ring, ker mislite, da ni več vredno, da niti slučajno ne bo šlo na bolje, je ona šla naprej. Dolgo časa je potrebovala, a nazadnje je le našla svoj mir," pravi Drew o svojem liku.

Za Penny Marshall je to film o brezpogojni ljubezni. "Oseba, ki jo imaš najraje, je tik ob tebi, čeprav tega ves čas ne veš. Zdijo se ti nekaj samo po sebi umevnega, a ste odvisni drug od drugega."

Vsekakor je življenje vsakogar lahko epsko, če so le izzivi dovolj veliki.

O igralcih

Drew Barrymore (Beverly) je uspešna igralka že skoraj dve desetletji. Pri šestih je dobila vlogo v filmu, ki je postal ena najbolj priljubljenih uspešnic v zgodovini kinematografije, v Vesoljčku (E.T.). Med njenimi novejšimi filmi so Charliejevi angelčki, Prvi poljub, Poročiva se, Pepelkini ljubezenski zgodbi ter Home Fries. Z Nancy Juvonen je soustanoviteljica produkcijske hiše Flower Films. Podjetje ima s Fox 2000 Pictures podpisano dveletno pogodbo, po kateri bodo prvi na vpogled dobili nove projekte.

Med njenimi filmi so še Vsi pravijo: Ljubim te Woodyja Allena, Krik, Firestarter, Irreconcilable Difference (ki ji je prinesel nominacijo za zlati globus za najboljšo stransko vlogo), Cat's eye (vlogo so napisali posebej zanjo), Gun Crazy (prav tako nominacija za zlati globus), Poison Ivy, Vražja dekleta, Vse, kar si želiš, Nora ljubezen in Batman za vse čase. Med njenimi televizijskimi filmi so The Amy Fisher Story, Suddenly love, 15 and getting straight, Bogie, Babes in Toyland ter A Conspiracy of love. Nastopila je tudi v nadaljevanki 2000 Malibu Road.

Steve Zahn (Ray) je nastopil v filmih Happy, Texas, Saving Silverman, Dr.Dolittle 2, Joy Ride, Daleč od oči, Mišek Stuart Little, Hamlet, Želim si te, subUrbia, Škrlatna plima, režijskem prvencu Toma Hanksa That Thing You Do (Glasbena slava) ter Reality Bites. Veliko je nastopal tudi v gledališču.

Brittany Muprhy (Fay) smo nedavno videli v srhljivki Niti besede, posnela pa je še filme Sidewalks in New York, Spun, Girl Interrupted, Trixie, Nimaš pojma, Summer Catch, Cherry Falls, Drop Dead Gorgeous, risanko King of the Hill, David in Lisa,.The Devil's Arithmetic ter Common Ground.

O filmskih ustvarjalcih

Penny Marshall je režirala filme Jumpin' Jack Flash, Velik, Prebujanja (oskarjevska nominacija za najboljši film), Žensko liga (po Velik drugi njen film, ki je v ZDA priigral več kot 100 milijonov dolarjev). Po tem filmu so posneli tudi televizijsko nadaljevanko, pri kateri je bila izvršna producentka, režirala pa je tudi uvodno epizodo. Bila je tudi izvršna producentka komedije Calendar Girl ter izvršna producentka in režiserka Renaissance Man ter režiserka The Preacher's Wife.

Na začetku kariere je nastopala na televiziji v Happy Days, Laverne & Shirley, The Odd Couple, Paul Sand's Friends and Lovers, Mork & Mindy, Taksi, The Bob Newhart Show in The Mary Tyler Moore Show. Nastopila je tudi v treh televizijskih filmih: Moore than Friends, Love Thy Neighbour ter Challenge of A Lifetime. Marshallova je režirala dve epizodi Laverne & Shirley, pilotsko epizodo Working Stiffs ter dve epizodi The Tracy Ullman Show. Nastopala je tudi v gledališču, sem ter tja pa se za hip pojavi v filmih drugih režiserjev, denimo ob bratu Garryju v Hocus Pocus ter v Kdo bo koga.

James L.Brooks (producent) je dobitnik treh oskarjev in 15 emmyjev. Televizijsko kariero je začel kot scenarist, ki je kasneje produciral uspešnice, kot so bile Taksi, The Mary Tyler Moore Show, Rhoda, Lou Grant, Room 222, The Tracy Ullman Show ter Simpsonovi. Bil je scenarist in producent televizijskega filma Thursday's Game.

Pri filmu je začel delati leta 1979, ko je napisal scenarij za Starting Over, ki ga je koproduciral z Alanom J.Pakulo. Leta 1983 je bil scenarist, producent in režiser Obdobja nežnosti, za katerega je dobil tri oskarje. Leta 1987 je bil scenarist, producent in režiser Televizijskega dnevnika. Bil je izvršni producent Say Anything, producent Vojne zakoncev Rose ter z Robertom Greenhutom koproducent filma Velik.

Leta 1990 je bil producent in režiser svoje prve igre Brooklyn Laundry, v kateri so nastopili Glenn Close, Woody Harrelson in Laura Dern. Bil je tudi producent televizijskih nadaljevank The Critic in Phenom. V tem časiuje film I'll Do Anything.

Leta 1996 je bil izvršni producent filma Bottle Rocket ter producent Jerryja Maguireja. Leta 1997 je bil koscenarist, producent in režiser drame Bolje ne bo nikoli. Film je bil nominiran za sedem oskarjev - dobila sta ga glavna igralca Helen Hunt in Jack Nicholson.