Kolosej
Film distribucije Blitz Film & Video Distribution

Punčka za milijon dolarjev

drama
Na sporedu od: 10.3.2005, Kolosej Ljubljana
2h 13min / 133min
Leto: 2004
Država: ZDA
Scenarij: Paul Haggis
Režija: Clint Eastwood
Potem, ko je izgubil stike s hčerko, se boksarski trener Frankie Dunn (Eastwood) ne želi zbližati z nikomer več. Nekega dne se v njegovi telovadnici pojavi Maggie Fitzgerald (Hillary Swank), ki ga s svojo močno voljo očara in prepriča, da postane njen trener. A kmalu je pred njima dvoboj, ki bo od njiju zahteval več poguma in srčnosti, kot sta pričakovala.

Dobitnik 4 oskarjev

  • najboljši film
  • režija
  • glavna ženska vloga (Hilary Swank)
  • stranska moška vloga (Morgan Freeman)

"Če obstaja čar v borbi do skrajnih meja vzdržljivosti, je to čar tveganja vsega za sanje, ki jih ne vidi nihče razen vas"

Frankie Dunn (Clint Eastwood) je vse življenje preživel v ringu in bil menedžer sijajnih boksarjev. Najpomembnejše, česar jih je naučil, je bilo prvo pravilo njegovega življenja: vedno in pred vsem zaščititi sebe. Na začetku bolnega obdobja odtujitve lastni hčeri se Frankie dolgo ni želel z nikomer zbližati. Njegov edini prijatelj je Scrap (Morgan Freeman), bivši boksar, ki skrbi za Frankiejevo dvorano in ve, da se pod grobim površjem skriva človek, ki že 23 let vsak dan hodi k maši iščoč odpuščanje, a ga ne more najti. Dokler v njegovo dvorano ni stopila Maggie Fitzgerald (Hilary Swank).

Maggie ni bila nikoli bogata, vendar ima nekaj, kar imajo le redki - natanko ve, kaj želi in pripravljena je storiti vse potrebno, da bi to dosegla. Nadarjena je, osredotočena, ima močno voljo, bolj od vsega pa želi najti nekoga, ki bo verjel vanjo.

Frankie potrebuje vse razen takšne odgovornosti - da tveganja niti ne omenjamo. Maggie je povedal grobo resnico - da je prestara in da on ne trenira žensk. Toda ko nimate izbire, vam negativen odgovor ne pomeni nič. Maggie je vsak dan vadila v dvorani do onemoglosti, spodbujal jo je samo Scrap. Njena odločnost je končno prisilila Frankieja, da jo je sprejel.

Drug drugega navdihujeta in izčrpavata. Skupen jima je duh, s katerim lahko premagata bolečine in izgube iz preteklosti. Drug v drugem sta našla davno izgubljeno družino. Vendar se še ne zavedata, da ju čaka borba, ki bo od njiju zahtevala več srčnosti in poguma, kot se vesta, da ju imata.

Junaki in zgodba

Scenarij za film Punčka za milijon dolarjev je napisal Paul Haggis po kratki zgodbi iz zbirke Rope Burns, avtorja F. X. Toolea. Toole je dolga leta delal kot član boksarskega tima, ki je bil zadolžen za "krpanje" poškodovanih boksarjev, da bi lahko nadaljevali borbo.

"Pritegnilo me je to, da pravzaprav ne gre za boks, pač pa za zgodbo o človeku, obremenjenem z dejstvom, da nima nikakršnih odnosov s svojo hčerko. Nadomestilo zanjo najde v mladem dekletu, ki bi dalo življenje za to, da postane prvovrstna boksarka", je dejal Eastwood, ki igra Frankieja Dunna, profesionalnega boksarskega trenerja in lastnika dvorane The Hit Pit v središču Los Angelesa. Dvorana je njegovo življenje. Ne more si odpustiti, ker se je pred časom odtujil lastni hčeri. Vsak teden ji pošilja pismo, ki se naslednji teden vrne neodprto z oznako vrniti pošiljatelju".

Eastwood dodaja: "Frankie se želi odkupiti. On je irski katolik, človek brez iluzij o cerkvi in pomanjkanju odnosov s hčerjo, zaradi katerih v njegovemu življenju zija ogromna praznina."

Frankie je treniral mnoge nadarjene boksarje, od katerih so nekateri postali zelo uspešni,vendar so ga pred tem vsi zapustili. Frankie jih je vedno učil, naj najprej zaščitijo sebe. Ker je ščitil sebe in njih, so poiskali nove menedžerje, ki so jih bili pripravljeni poslati v boj za naslov.

Eastwood nadaljuje: "Frankie ni želel svoji boksarjev poslati v ring, da ne bi doživeli razočaranja. Zaradi konzervativnosti ni mogel opaziti trenutka, ko so postali pripravljeni. Čeprav še naprej trenira boksarje, je v svoji duši že upokojen."

Frankie se je dobro varoval pred življenjem, dokler se ni pojavila Maggie Fitzgerald. Odraščala je v revščini, vendar je veliko dosegla na poti uresničitve svojih sanj o profesionalnem boksu. Zanjo je boks koristen, ponosen in srečen način življenja. Ne. Kljub temu, da je pozno začela trenirati in da jo imajo pri 31 letih za prestaro za začetek boksarske kariere, ona ne odneha.

Hilary Swank, dobitnica oskarja za vlogo v filmu Fantje nikoli ne jokajo iz leta 1999, pravi: "Zakaj bi nekdo sploh hotel postati boksar? Stopiti v ring, tepsti in biti pretepen - tega nisem razumela, dokler se nisem začela pripravljati za ta film. Maggie ima boks rada. Razumem njeno željo, da si izbori boljše življenje. Tudi jaz sem odraščala v revščini, živeli smo v bivalniku in sem že pri devetih letih začela igrati. To sem imela rada, želela sem igrati za vedno, zato razumem tudi Maggiejino ljubezen."

Maggie v Frankieju vidi človeka, ki ji lahko pomaga pri uresničitvi njenih ambicij. "Opazovala je, kako oblikuje neverjetne boksarje in sklenila, da je prav on pravi trener zanjo.", je dejala Swank.

Toda Frankie priložnost, da trenira to žensko, doživlja kot pravi polom in o tem sploh ne želi razmišljati. Tradicionalist je in poln predsodkov, ki jih mora premagati. Hkrati pa varuje sebe in svoje čustveno življenje in se ne želi spuščati v nikakršno razmerje, zlasti ne v takšnega, ki spominja na razmerje med očetom in hčerjo.

Maggie ne sprejema njegovega zavračanja in vsak dan trenira ure in ure, med vsakim odmorom v službi natakarice. Spodbija jo samo Scrap, bivši boksar, ki skrbi za dvorano. Svetuje ji in hkrati pritegne Frankiejevo pozornost nanjo.

Morgan Freeman, trikratni nominiranec za oskarja, igra Eddieja "Scrapa" Duprisa, in o njegovem odnosu z Maggie pravi : "Edino on je doumel, da bo Maggie naredila vse, da bi uspela. Spominja se sebe v njeni situaciji."

Scrap in Frankie sta drug drugemu edina dolgoletna prijatelja. Oba sta doživela številna razočaranja in imata le drug drugega. Freeman opisuje: "Podobna sta staremu zakonskemu paru. Frankie je sam sebi najhujši sovražnik, Scrap ga ima rad, ker ve, da ga duša boli zaradi odnosa s hčerjo, ki ga ne more popraviti. To je vir stalne bolečine, ki jo pozna edino Scrap. Ta pa je končal kariero, ko je v dvoboju oslepel na eno oko. Frankie ga je tega večera "krpal" in čeprav ni imel pristojnosti, da bi prekinil boj, si nikoli ni odpustil, da ni našel načina, da bi ga prekinil."

Frankie ne razume, da bi Scrap začel vse še enkrat od začetka, brez pomisleka, ter da ravno zaradi tega razume Maggie. Šele na njen 32. rojstni dan Frankie zasluti bolečino in obup, ki se skrivata pod njeno odločnostjo. Hilary Swank pravi: "Maggie je upala, da bo do 32. leta že prvakinja. Toda še vedno trenira brez trenerja in ni dosegla ničesar. To jo strašno boli."

Zahvaljujoč temu Frankie končno malo popusti. To je preobrat cele zgodbe in življenj teh dveh likov. Zgodba se spremeni v zgodbo polno ljubezni - ne v ljubezensko zgodbo, temveč v zgodbo o ljubezni med očetom in hčerko. Skozi ta odnos Frankie končno najde samega sebe in se na nek način ponovno rodi. Film je razen tega mešanica zgodbe o ljubezni z vsakdanjim, umazanim svetom telesno in psihično zahtevnega športa.

"Igralci imajo redko priložnost delati z ljudmi, ki so jim všeč in s katerimi so že prej delali. Clint je še vedno isti režiser, kakršen je bil med najinim sodelovanjem pri filmu Neoproščeno. On ni v napoto igralcem. Pove nam, za kaj gre, predlaga, na katero stran naj hodimo, nato igralcem prepušča, da opravijo svoje delo. Pripravljen bi bil plačati, da bi delal z njim ", dodaje Morgan Freeman.

Legendarni Eastwoodov talent, smiselnost v režiranju in popolno razumevanje igre so iz njega naredili filmarja, s katerim želijo delati številni veliki igralci. "Ker sem bil tudi sam najprej igralec, dobro vem, kako pomembno je, da so igralci samozavestni. Zato jih pustim, naj sami naredijo najboljše, kar zmorejo. Ko to ne funkcionira, se prilagodim. Ustvariti je treba takšno delovno okolje, v katerem se bodo igralci dobro počutili. Kar zadeva ta film, lahko rečem, da ima boks pomembno vlogo v zgodbi, vendar v filmu ne gre za boks. V ospredju so medčloveški odnosi. Nekatere stvari ostanejo nedorečene, zato morajo gledalci, tako kot je bilo tudi v Skrivnostni reki, sami ugotoviti, kaj se zgodi z zgodbo po koncu filma", pojasnjuje Eastwood.

Na treningu

Hilary Swank je imela telesno zahtevno vlogo, za katero se je morala pripraviti v samo treh mesecih. Treniral jo je eden najboljših trenerjev na svetu, Hector Roca (ki je treniral tudi številne svetovne prvake, med drugimi Irana Barkleyja, Arturja Gattija, Regilia Tuurja in Buddyja McGirta), vadila pa je v dvorani Gleason v Brooklynu.

"Šele ko se znajdete v koži nekega človeka, ga lahko popolnoma razumete. Hector je bil silno predan in potrpežljiv, a tudi zahteven. Poskušala sem si zapomniti, kako sem se počutila vsakič, ko sem kakšen udarec dobro izpeljala, da bi lahko to prenesla na film." Med drugim je tudi dojela, kako se počuti ženska v športu, v katerem prevladujejo moški. Trenirala je tudi s štirikratno svetovno prvakinjo Lucio Rijker, ki tudi nastopa v filmu.

Poleg boksarskih treningov je Hilary Swank dvigovala uteži pod nadzorom trenerja Granta Robertsa. Ves trud je bil poplačan. Eastwood s ponosom pravi: "Niti v enem kadru nismo uporabljali dvojnikov. Hilary je vse prizore dvobojev posnela sama."

O produkciji

Režiser Clint Eastwood je imel povsem jasno predstavo o tem, kakšen videz filma želi doseči za Punčko za milijon dolarjev: "Želel sem, da bo zgledal kot zgodovinski film. Čeprav se zgodba dogaja v današnjem času, sem poskušal ustvariti občutek, da se vse odvija v nekih preteklih časih - v 40-tih, 50-tih, 60-tih ali 70-tih ... želel sem, da bi film zgledal brezčasno."

Združil se je s snemalcem Tomom Sternom, s katerim sodeluje že od leta 1982, ko sta posnela film Bird, med tem časom pa je bil direktor fotografije filmov Krvavi posel in Skrivnostna reka - ter s scenografom Henryem Bumsteadom, dvakratnim dobitnikom oskarja za filma Želo in To Kill a Mockingbird, s katerim je sodeloval pri enajstih projektih. "Henry Bumstead je vsekakor najboljši. Danes je star 89 let in je še zmeraj najboljši", je dejal Eastwood.

Bumstead odgovarja: "Obožujem delo s Clintom. Sijajen režiser je, nihče mu ni podoben. V mojim letih ne bi delal z nobenim drugim."

Frankiejeva dvorana, The Hit Pit, je bila zgrajena v praznem skladišču v središču Los Angelesa. Eastwood pravi: " Film govori o ljudeh z družbenega roba. Mala, dotrajana, stara dvorana je dom mnogih čudakov, ljudi, ki pridejo in gredo, a tudi kraj, kjer Frankie in Scrap preživljata svoja življenja."

Bumstead je posebno pozornost posvetil dotrajanem videzu dvorane. Stene in strop so dobili posebno patino, oprema je "postarana", da je videti, kot da je tam od nekdaj. Jack Taylor (umetniški direktor), Richard Goddard (dekorater), Rick Paronelli (glavni pleskar) in Mike Muscarella (glavni gradbenik) so pomagali Bumsteadu, da je dosegel natanko tisto, kar sta z Eastwoodom želela.

Film so snemali na nekaj lokacijah v Los Angelesu in njegovi okolici, vključno z Venice Boardwalk, Eagle Rock in Hollywood Boulevard. Prizore dvobojev so snemali v Grand Olympic Auditoriumu, kjer potekajo profesionalne boksarske borbe. Bumstead opisuje: "Našli smo popolno hišo za Frankieja, s temnimi okni in vrati ter popolnim tlorisom. Prav tako smo našli restavracije, v katerih je delala Maggie - na Venice Boardwalku in Hollywood Boulevardu. Za prizor, ki se dogaja v Missouriju, smo šli v gozdove okoli Los Angelesa in snemali na Lake Avenue v Pasadeni."

O igralcih

Clint Eastwood (Frankie Dunn) se je tekom štirih desetletjih dokazal kot najbolj vsestranski umetnik v zgodovini filma - kot igralec, režiser in producent. Njegova umetniška dela so ustvarila zaslužek in priznanja, njemu pa prinesla spoštovanje občinstva in kolegov. Je ikona filma.

Debitiral je kot honorarni igralec za Universal Pictures leta 1955. Igral je v 46 filmih, režiral jih je 25 ter produciral 20. Te vloge pogosto združuje, tako je igral v 13 filmih, ki ji je sam režiral in produciral, ter v devetih, ki jih je produciral in v njih igral igral pa je tudi 14 filmih, ki jih je sam režiral.

Marca 2003 je dobil nagrado Združenja filmskih igralcev (SAG) za življenjsko delo, avgusta istega leta nagrado Hank Henry Mancini Institute, januarja leta 2000 nagrado newyorškega National Board of Review, v maju istega leta tudi častni doktorat iz umetnosti na univerzi Wesleyan. Decembra istega leta je prejel častno nagrado Kennedyjevega centra. Leta 1999 je bil nominiran za najboljšega filmskega igralca vseh časov, dobil je nagrado za najboljšega filmskega igralca v letih 1981, 1984, 1985, 1987. in 1998.

Poleg tega je dobil več častnih nagrad za življenjsko delo - leta 1998 nagrade cezar (French Film Society) in Golden Laurel Lifetime Achievement Award (Porducers Guild of America), leta 1996 Life Achievement Award (American Film Institute in Film Society at Lincoln Center), ter leta 1995 Irving G. Thalberg Memorial Award (Academy of Motion Pictures Arts and Sciences).

Njegov hvaljeni film Skrivnostna reka je bil leta 2003 premierno prikazan na filmskem festivalu v Cannesu in bil nominiran za zlato palmo. Isti film je bil nominiran tudi za 6 oskarjev (za najboljši film, režijo, glavnega igralca, stranskega igralca, stransko igralko in scenarij), od katerih je prejel dva (za glavno moško in stransko moško vlogo).

Eastwoodov film Neoproščeno je bil leta 1993 nominiran celo za devet oskarjev, od katerih je dobil štiri - za najboljši film, režijo, stranskega igralca in montažo. Isti film je dobil tudi številne druge nominacije in nagrade, med katerimi tudi zlati globus.

Njegov film Najini mostovi iz leta 1995 je bil nominiran za nagrado cezar, prejel pa je tudi številne nagrade ameriških filmskih združenj in filmskih kritikov. Za zlato palmo na festivalu v Cannesu so bili nominirani njegovi filmi: Beli lovec, črno srce (1990), Bird (1988) in Bledi jezdec (1985).

Eastwood je leta 2002 režiral, produciral in igral v filmu Krvavi posel, pred njimi pa še Vesoljski kavboji (2000), Pravi zločin (1998), Absolute power (1996), Najini mostovi (1995), Neoproščeno (1992), Beli lovec, črno srce (1989), Heartbreak Ridge (1987), Bledi jezdec (1985), Sudden Impact (1983), Honkytonk Man (1982) in Firefox (1982).

Devet Eastwoodovih filmov, ki jih je režiral in v katerih je igral, so Krvavi posel (2002), Popoln svet (1983), The Rookie (1990), Bronco Billy (1980), The Gauntlet (1977), Odpadnik Josey Wales (1976), Kazen na gori Eiger (1975), High Plains Drifter (1973) i Play Misty For Me (1971).

Igral je v še 24 filmih, ki jih ni režiral. To so Na ognjeni črti (1993), Pink Cadillac (1989), The Dead Pool (1988), City Heat (1984), Tightrope (1984), Kakor veš in znaš (1980), Pobeg iz Alcatraza (1979), Every Which Way But Loose (1978), The Enforcer (1976), Thunderbolt and Lightfoot (1974), Magnum Force (1973), Joe Kidd (1972), Umazani Harry (1971), The Beguiled (1971), Two Mules for Sister Sarah (1970), Kelly's Heroes (1970), Paint Your Wagon (1969), Where Eagles Dare (1969), Coogan's Bluff (1968), Hang ‘Em High (1968), The Witches (1967), Dobri, umazani, zli (1966), For a Few Dollars More (1965) in Za pest dolarjev (1964).

Prvo pravo priložnost je dobil leta 1958 v TV-nadaljevanki "Rawhide", v kateri je igral naslednjih šest let. Istočasno se je pojavljal v drugih TV-oddajah in serijah kot so "West Point" (1957), "Highway Patrol" (1958), "Maverick" (1959) in "Mister Ed" (1962). K televizijskemu delu se je vrnil šele leta 1985, ko je režiral en segment Spielbergove serije "Amazing Stories" z naslovom "Vanessa in the Garden".

Dobro je znana tudi njegova povezanost s svetom jazza. Odraščal je u Oaklandu in nastopal kot pianist v manjših klubih. Navdihovali so ga živi nastopi velikih jazzovskih glasbenikov kot je Charlie Parker, čigar originalne posnetke je uporabil v filmu Bird.

Film Play Misty for Me predstavlja Eastwoodov režiserski debi. Znano pesem iz tega filma, "First Time Ever I Saw Your Face", je pela takrat neznana Roberta Flack. Za naslovno temo "Misty" je aranžma napisal legendarni jazzovski glasbenik Erroll Garner. Jazz se sliši tudi v vseh petih klasikih serije Umazani Harry. Albumi z glasbo iz filmov z Eastwoodovim podpisom so značilni za njegove filme, pa naj gre za jazz (Bird, Najini mostovi, Vrt dobrega in zla, in Clint Eastwood Live At Carnegie Hall) ali country (Every Which Way But Loose, Bronco Billy, Kot veš in znaš, in Honkytonk Man). Eastwood je napisal glasbo za Neoproščeno (Claudia's Song), Najini mostovi (Doe Eyes) in Skrivnostna reka (Tanglewood Festival Chorus in Boston Symphony Orcherstra pod taktirko Niehausa). Dokumentarni film Piano Blues predstavlja konec serije The Blues Martina Scorsesea, ki je bil posnet leta 2003 za PBS.

Hilary Swank (Maggie) je dobila oskarja za vlogo v filmu Fantje nikoli ne jokajo, za isto vlogo je bila nagrajena tudi z zlatim globusom in številnimi drugimi nagradami.

Igrala je v filmih Darilo Sama Raimija s Cate Blanchett in Keanujem Reevesom, Izgubljena moč z Adrianom Brodyjem, Insomnia Christopherja Nolana, v katerem sta igrala tudi Al Pacino in Robin Williams, v HBO-jevem Iron Jawed Angels ter v drami Red Dust, v kateri je igrala tudi Chiwetel Ejiofor, zvezda filma Umazane lepe stvari.

Morgan Freeman (Scrap) je postal je slaven, ko je ustvaril priljubljeni lik Easy Readerja za televizijsko oddajo "The Electric Company". Že takrat je bil znan v newyorpkih gledaliških krogih. Leta 1978 je bil nominiran za nagrado tony za vlogo v The Mighty Gents, dobil pa je tudi številne druge nagrade, med njimi tudi nagrado Obie.

Drugič je nagrado Obie dobil l. 1984 za vlogo v Gospel at Colonus, tretjo pa za vlogo v Driving Miss Daisy. V zadnjem času je nastopil tudi v drami Ukročena trmoglavka.

Freeman je pogosto nastopal tudi na TV, v NBC-jevem The Atlanta Child Murders in CBS-ovem The Execution of Raymond Graham, pa tudi v filmih Brubaker, Eyewitness, Harry & Sons, Teachers, Marie, That Was Then, This Is Now, Street Smart (nominiran za zlati globus in oskarja), Clean & Sober, Johnny Handsome, Glory, Driving Miss Daisy (druga nominacija za oskraja, zlati globus in srebrni medved Berlinskega filmskega festivala) in Verižna reakcija. Kaznilnica odrešitve po romanu Stevena Kinga mu je prinesla tretjo nominacijo za oskarja.

Sledili so triler Kiss the Girls producenta Davida Browna, Spielbergov Amistad, pustolovski film Težki dež s Christianom Slaterjem, uspešnica Deep Impact, Nurse Betty iz l. 2000, v katerem igrata Chris Rock in Renée Zellweger ter Along Came a Spider iz l. 2001, v katerem je Freeman spet Alex Cross, lik iz filma Kiss the Girls. Leta 2002 je posnel film High Crime, v katerem igra tudi Ashley Judd, in triler Shadow of Fear Toma Clancyja z Benom Affleckom. Po tem je posnel še filme Levity režiserja in igralca Billyja Boba Thorntona, Dreamcatcher po romanu Stevena Kinga in Vsemogočni Bruce z Jimom Carreyjem.

Kot režiser je debitiral l. 1993 s filmom Bopha!, v katerem igrata Danny Glover in Alfre Woodard, potem pa je ustanovil svojo producentsko hišo Revelations Entertainment. Kmalu bomo lahko videli nekaj filmov iz njegove produkcije: Unleashed z Jetom Lijem, An Unfinished Life z Jennifer Lopez in Robertom Redfordom ter Edison z Justinom Timberlakom , LL Cool J in Kevinom Spaceyjem.

O ustvarjalcih filma

Paul Haggis (producent in scenarist) je pred filmom Punčka za milijon dolarjev, delal kot scenarist in koproducent filma Crash o medrasnih odnosih v Los Angelesu, v katerem igrajo Sandra Bullock, Don Cheadle, Matt Dillon, Brendan Fraser, Thandie Newton in Ryan Phillippe in je bil je premierno prikazan na Mednarodnem filmskem festivalu v Torontu leta 2004.

Trenutno adaptira rokopis Barta Bakerja Honeymoon with Harry za New Line in upa, ga bo režiral leta 2005. Pripravlja tudi film o drugi svetovni vojni Flags of our Fathers producenta Stevena Spielberga in režiserja Clinta Eastwooda.

Haggis je ustvaril številne televizijske oddaje in nadaljevanke, med katerimi so najbolj znane "EZ Street", "Na jug", "Družinsko pravo" ter črno komedijo za CBS "City". Bil je scenarist in producent številnih komedij in dram, med katerimi so "Thirtysomething", "L.A. Law" in "The Tracey Ullman Show".

Dobil je številne nagrade, med njimi dve nagradi emmy, The Humanitas Prize, TV Critics Association Program of the Year Award, Viewers For Quality Television Founders Award, Banff TV Award, Columbia Mystery Writers Award, šest nagrad Gemini, dve Houston Worldfest Gold Awards, Prism Award, EMA Award, Genesis Award, Ethel Levitt Memorial Award for Humanitarian Service in prestižno WGA-jevo nagrado Valentine Davies, ki jo je dobil za "čast in ugled, ki ju je prinesel pisateljem po svetu".

Henry Bumstead(scenograf) je bil je scenograf filma Skrivnostna reka, oskarja je dobil za filma Želo in Ubiti ptico oponašalko. Bil je umetniški direktor filmov Vrni se, mala Sheba, Mostovi Toko-Rija, Človek, ki je vedel preveč in Vrtoglavica, za katerega je bil nominiran za Oskarja.

Med njegovimi najbolj znanimi filmi so Topaz, Joe Kidd, High Plains Drifter, Klavnica pet, Veliki Waldo Pepper, Front Page, Family Plot, Slapshot, Father Goose, Same Time Next Year, A Little Romance, The World According to Garp, The Little Drummer Girl, Knock on Wood, A Time of Destiny, Funny Farm, Her Alibi, Ghost Dad, House Calls in Rt strahu z Martinom Scorsesejem.

Sodeloval je z Eastwoodovim podjetjem Malpaso Productions pri filmih Neoproščeno, za katerega je bil ponovno nominiran za oskarja, Popoln svet, Zvezde so padle na Henrietto, Absolute Power, Vrt dobrega in zla, True Crime, Vesoljski kavboji in Krvavi posel.

Joel Cox (montaža) je znan po sodelovanju s Clintom Eastwoodom pri filmih Skrivnostna reka, Krvavi posel, Vesoljski kavboji, True Crime, Vrt dobrega in zla, Absolute Power, Najini mostovi, Popoln svet in Neoproščeno, za katerega je dobil oskarja za najboljšo montažo.

Vso svojo kariero je delal za Warner Bros. in to večinoma v Eastwoodovih filmih. Njuno sodelovanje se je začelo leta 1975 s filmom Odpadnik Josey Wales. Cox je potem montiral še dvajset filmov, v katerih je Eastwood delal kot igralec, producent ali režiser.

S svojim mentorjem, znanim montažerjem Ferrisom Webstrom, je delal pri filmih The Enforcer, The Gauntlet, Every Which Way But Loose, Escape from Alcatraz, Bronco Billy i Honkytonk Man. Prvi film, ki ga je samostojno montiral, je bil Sudden Impact, sledili pa so: Tightrope, Bledi jezdec, Heartbreak Ridge, Bird, The Dead Pool, Pink Cadillac, Beli lovec, črno srce in The Rookie.

Izjave

  • "Za film Punčka za milijon dolarjev obstaja le ena beseda - mojstrovina." - Roger Ebert / Ebert & Roeper
  • "Clint Eastwood je prikazal fantastično izvedbo neverjetne tihe moči, verjetno najboljšo v njegovi izjemni karieri." - Clay Smith / Access Hollywood
  • "Hilary Swank v vlogi, vsaj enako močni kot tista, ki ji je prinesla oskarja v filmu Fantje nikoli ne jokajo." - Glenn Kenny / Premiere Magazine
  • "Eastwood je poslednji in najboljši ameriški klasik." - Kenneth Turan / Los Angeles Times
  • "Najboljši letošnji film." - Lou Lumenick / New York Post

Komentarji

20.2. 2005 ob 11:15

ma ta film je tko no ni preweč hud ne more baba boksat sam nwem no kokr wm mo ql AyDE

— AnDrE15
23.2. 2005 ob 2:02 zvezdica

Ni kaj; Clint je strokovnjak. Pred vami je se en odlicen film, ki se spopada z vprasanji predsodkov, drznosti in smisla zivljenja. Ja, vse to v preznojenem okolju boksarske telovadnice. Scenarij je vrhunsko napisan in kolosalno odigran. Clint, Morgan in Hilary so brez dvoma odlicno opravili svoje naloge. Film MORATE videti.

— Stone
28.2. 2005 ob 7:41 zvezdica

Takih filmov ne delajo več. Izven Hollywooda, ker nimajo denarja, v Hollywoodu, ker nimajo (khm) žogic. Tehnično brezhiben: scenarij, režija, montaža, luč in scenografija so matematično popolni brez predvidljivosti zgodbe. Kontraste združuje z lahkotnostjo haikuja v višjo celoto brez patetike. Klasična katarza. Briljantna estetika filma. Krši vsa pravila sodobnega Hollywooda. Jasno izrazi stališča do tem, o katerih se v svetem mestu filma niti ne šepeta, razen v komedijah: ameriški pravljici in kruti resničnosti, evtanaziji, plehkosti religioznih sistemov, propadu sistema družine, (ne)smiselnosti sodobne medicine ... Film je praktično narejen s tremi igralci, z ogromno govora iz ozadja (off voice) in dolgim bolečim koncem ... s tolažečim nasmeškom. Najboljši Hollywoodski film po Botru, čeprav ga gotovo ne bo dosegel po številu prodanih vstopnic.

— Alfred V.
28.2. 2005 ob 12:46

... z Alfredom. Samo v vednost tistim, ki utegnete zaradi predsodkov morda preskociti film. To ni film o boksu. In sva uzivala oba: on in ona. Od letos dalje morda spet verjamem v oskarje...

— Maggie
1.3. 2005 ob 7:40

ta film hočemo tudi v Kopru!!! ..pa Sideways in Ray tudi!!! ..a bomo res morali začet hodit v kino k sosedom italijanom?!..mah...

— spet smo zapostavljeni!!!
1.3. 2005 ob 18:02

veš kaj niste moški edini ki se ukvarjate z boksom in podobnimi stvarmi to je leto 2005 ne pa 1930

— NK
3.3. 2005 ob 17:44

sm ga gledal pa sem se skoraj jokal zravno =( Lp

— ///
4.3. 2005 ob 13:43

To je torej film, ki je posekal Aviatorja in mu ukradel 4 oskarje. Ali pa je šlo samo za kompenzacijo, ker Eastwood lani ni dobil oskarja. Vendar, perefkcionist Scorsese je v preteklosti običajno izgubljal proti slabšim filmom (Gibsonova lokostrelska 'mojstrovina', če me spomin ne vara), kot je ta evtanazični poskus anoreksične Hilary Swank. To ni film o boksu, to je umiranje na obroke (40 minut), skoraj tako dolgovezno, kot govor Hilary Swank na podelitvi oskarjev. Kot da bi se Eastwood učil svoje obrti pri španskih mojstrih evtanazije - Almodovarju in Amenabarju, vseeno pa Deklica za milijon $ ni tako 'ganljiva', kot npr. Morje v meni (najbolj cmerava, 'srce parajoča', zdrizasto osladna, španska soap opera v letu 2004, nagrajena z oskarjem; režiser Amenabar je svoj film opredelil kot 'širjenje pozitivnega optimizma'). Mogoče pa ima Clint čarobno palico, s katero je začaral člane akademije, oz. kot bi rekel Eminem: 'If I had a magic wand, I'd make the world suck my dick without a condom on, while I'm on the john.' In res, filmski kritiki so dobesedno padli na kolena (bolje rečeno - na glavo). Režiser Eastwood ne ve, kako bi končal film, zato od nekod pričara stol, ki usodno spremeni potek borbe, vendar to ni wrestling, pri katerem si podstavljajo stole in mize, ob takšnih banalnih in težko verjetnih zapletih se lahko človek samo smeji in čudi obenem. Najbolj neumen pa je prizor, v katerem trener Frankie (Clint Eastwood) nagovarja Maggie, naj tolče svojo nasprotnico po prsih, in to tako dolgo, da bo vsa črna (to je dokaz, da ta izdelek nima nobene zveze s resničnim, profesionalnim boksom, dobili smo samo še en Hollywoodski nateg, edina pozitivna točka je Hillary Swank). To ni film, ki bi ga rad videl še enkrat, Veliko pompa za prazen nič. P.S.: ne pozabite na robčke. Garti, to je film zate, lahko se boš spet razjokal, he he.

— Nakladač
9.3. 2005 ob 23:18 zvezdica

Film, ob katerem zajoče tudi veliki Clint. Če je bil Kristusov pasijon film, ob katerem je zajokal Bog, je Million Dollar Baby film, ob katerem zajoka celo Clint Eastwood, možakar, ki ne bi zajokal niti na smrtni postelji svojih staršev. Toda tokrat joče. Na glas in iskreno. Iz srca, iz najglobljega kotička svoje duše, kjer ni bilo nikoli doslej prostora za tako globoka čustva. Kljub filmu The Bridges of Madison County, kljub oskarjem za film Unforgiven. Tokrat Clint namreč režira boksarski film. Novega Rockyja, neponovljivo mešanico znoja, volje, solza in prefinjenega humorja. Svoj najboljši film vseh časov. Svoj labodji spev, ki ga režira tako, kot da ne bi imel že 75 let. Kot da bi znova mlad, zaljubljen, zaletav in navihan. In tu je zgodba o zagreti Maggie Fitzgerald (briljantna Hilary Swank), 31 letni ženski, ki hoče na vsak način uspeti v ringu. Ki o tem sanja že celo življenje, ki se iz dneva v dan prebija kot tretjerazredna natakarica in ki nima za sabo niti enega dvoboja. In Clint, sicer ostareli in izkušeni trener Frankie Dunn, ki ga je pravkar zapustil njegov največji talent, ji razloži: 'Ne treniram punc. Pojdi mi izpred oči. Najdi si drugega trenerja. Nimam časa zate.' Toda Maggie vztraja. Tako dolgo, da se prikupi njegovemu pomočniku Morganu Freemanu, bivšemu boksarju, ki še vedno čaka na svoj 110. dvoboj. Tako ponižno, da se je usmili celo veliki Clint, ki jo vzame pod svoje okrilje in jo v slabih dveh letih pripelje do dvoboja za titulo svetovne prvakinje. Punca ima dušo in srce. Tako kot Rocky Balboa. Tako kot Muhamaad Ali in vsi največji šampioni našega časa. Lepo, toda kaj, ko ni bila rojena pod srečno zvezdo. Ko ji usoda pokaže roge in jo vrne na realna tla. In preobrat je hud. Najhujši doslej. Tragičen, srce parajoč in tak, da useka iz zasede. Tu ni prostora za klišeje, za patetiko in za mašila filma Girlfight. To je čistokrvna mojstrovina, zares pravi filmski biser, ki Clinta Eastwooda po 25-ih filmih, ki jih je režiral in po 57-ih, v katerih je igral, še vedno kot za šalo drži v samem vrhu sedme umetnosti. V vrhu, kjer ni več prostora niti za Martina Scorseseja.

— iztok gartner
10.3. 2005 ob 15:08

ni dobro

— bili
10.3. 2005 ob 19:17

definitivno to ni film kr o eni ženski, ki je pač hotla boksat... u filmu je prkazan mnogo več... zlo všeč mi je biu scenari, dost, sploh na začetku, tut zafrkancije, res fajn. vsi prejeti oskarji za ta movie so mislm da čist zasluženi. Clint je dokazu svojo genijalnost že prej, ampak nas preseneča vedno znova. mislm, res Clint je car in ta film te prevzame... tud Hilary in Morgan odlična!100% vreden ogleda!

— Oasis girl
12.3. 2005 ob 0:07 zvezdica

vrhunski film v vseh možnih pogledih. kapo dol Clintu za tole stvaritev, ker tole pa presega res vsa pričakovanja, vse pohvale in vse dobljene nagrade. nima se smisla sploh spuščat v detajle. pejte ga gledat... in ne pozabte robčkov...

— Lenča
12.3. 2005 ob 0:15

"Najbolj neumen pa je prizor, v katerem trener Frankie (Clint Eastwood) nagovarja Maggie, naj tolče svojo nasprotnico po prsih, in to tako dolgo, da bo vsa črna". če se prav spomnim, je clint rekel naj jo tolče po prsih "dokler ji ne bodo odpadle" in ne da bo vsa črna! in to je bilo mišljeno kot šala, ki naj bi vlilo optimizem njegovi varovanki ki je izgubljala dvoboj. zgleda da filma nisi najbolje razumel...

— Lenča
12.3. 2005 ob 6:32

res je rekel (pred dvobojem), naj tolče tako dolgo, da ji bodo odpadle, vendar kasneje jo nagovarja naj tolče nasprotnico pod njeno suho ritjo in po siančnem živcu in Maggie natančno to počne (izvaja umazane udarce po naročilu, tolče jo tudi po prsih, njena nasprotnica pa ni nič boljša in jo udari s komolcem) Film je mogoče za nekatere ganljiv, zame je samo manipulativen, Clint kot v dobri starih vesternih na koncu vzame pravico v svoje roke in naredi kar je treba.

— Nakladač
12.3. 2005 ob 21:22

ta film trga gate! tok dobrga filma že encajt ni blo pa ga vrjetn še en cajt nav! vse oskarje si je zalužu pa mislm da je Hilary Swank dobra da je vserprizore sama posnela! ta film morte it gledat

— ančka
12.3. 2005 ob 21:36

zakon, zakon, zakon... netipično za američane, zaradi konca, ki ni srečen, kar film po moje 100x izboljša. clint car. freeman car. solzice so tekle tudi njemu ;)

— tina
13.3. 2005 ob 2:52

Po dolgem času spet zelo zelo zelo dobr film. To je res film ki te potegne v vsebino 100%. Od začetka do konca vse je res zelo dobro narejeno. Zaslužen oskar.

— alno
13.3. 2005 ob 10:27

ta film je res dobr.To morte vidt!Film za zjokat .Vsaka čast Clintu!

— hudec
14.3. 2005 ob 6:51

ja film je hud ne ni kej.

— ???'
15.3. 2005 ob 0:41

mojstrovina.eden najboljših filmov zadnje čase

— Taya
17.3. 2005 ob 9:35 zvezdica

Definitivno je to zelo lep in zelo zalosten film. Vendar po ogledu nisem vec sur, da je to dovolj za vse superlative, ki jih je bil delezen. Igralci so seveda kul, prav tako kamera. Vsebina pa ... Je vseeno prevec sumljivo podobna kaki od resnicnih zgodb s POP TV ob torkih (jasno, po plati izvedbe ni primerjave!). Mogoce bi me bolj v zivo zadela, ce pred filmom ne bi vrtal v brata, da mi je izdal glavno finto. Nekaj poant je sicer odlicnih: zlasti scene z Maggyno druzino, pa odlicno je pokazano, da se Clint na koncu ne bori samo s svojo vero, ampak tudi z zavestjo, da on res zeli, da bi Maggie se dalje zivela ... Ker mu po njeni smrti res ne ostane nic. Kako Maggie utemelji svojo zeljo po smrti, je pa naravnost slaboumno. Ce bi blo tako, bi si lahko vecina sportnikov pri 34. letih zazelelo, da umrejo, ker gre z vsemi navzdol in se jim verjetno - kot Maggie - vedno bolj oddaljujejo trenutki minule slave. Tako, da je to rahlo prepoceni; poceni je tudi, da Maggie ugonobi hudobna vzhodnonemska kurba (to je cisto na liniji resnicnih zgodb). Ne vem, mogoce boksarski navdusenci na to drugace gledajo, ampak po mojem vsak, ki gre v to, mora racunati, da se mu lahko kaj pripeti. Zato filmu vsaj po mojem manjka pristna tragika (ki je je obilo recimo v Aleksandru). Seveda pa je za Hollywod to se vedno presezni dosezek, zato bi mu dal eno solidno osemko.

— Bizantinec
17.3. 2005 ob 12:48

film je čaga. **nastyka**

— nastyka
19.3. 2005 ob 10:11

FULL JE VREJI!! NO, VSAJ MENI JE BIL. Ne bo vam žal, če ga boste šli gledat, ker je super!!

— TINA
19.3. 2005 ob 21:51

Dost športen film, do neke mere full v redu, ampak to da na koncu glavna igralka, k se cel film matra za boks in vsak svoj prosti cas izkoristi za treninge, na koncu umre?!?!?!? "Vem kako je, ko vse posvetis sportu in ti ne ostane NIC casa za life..." Totalno preveč tragičen konec, če mene vprašate. Mal tko mim mi je, mislem ko pa to zgleda če bi na koncu Silvester S. v Rocky-ju umrl?!?!? Če hocte dramo je to definitivno to, ce hocte razvedrilo pa ne sploh. :)

— CrossMAX
19.3. 2005 ob 23:44

Glih kar prispel iz kina. Moj najboljsi film v mojem zivljenu.

— Peter Bezjask
20.3. 2005 ob 21:23

ena a! zakon muvi!!!

— ...
21.3. 2005 ob 14:03 zvezdica

Film je prva liga! (+10) Za moj okus je to eden izmed najboljših filmov v zadnjem desetletju. Neizmerno mi je všeč ta Eastwoodov način prikazovanja življenja takšnega kot je skozi zgodbo v filmu, ki ti prikaže določene stvari, na katere moraš gledati z druge strani.

— Tamara
21.3. 2005 ob 17:54

Ta film je kr neki. Sploh nevem kako je loh zmagu na oskarjih.

— Tadej Kašnar
21.3. 2005 ob 18:49 zvezdica

Film je ful dobr. Temu ne morte ugovarjat, ampak glede na to da so tuki nekateri komentarji taki kt pač so (proti filmu), je zlo OČITNO, da so nekateri totalno zgrešil bistvo. Npr. AnDrE15 - sori, ampak js bi se mal zamislu na tvojm mestu! Kok filmou si pa ti že vidu u žiuljenju?! Da pridš s tako vn: ne more baba boksat, to je res že mal čudn. Daleč od bistva filma je boks, kar so že drugi lepo razložil. Sicr pa se men to ne zdi zamorjen film. Je žalostn, ampak useen pomojm ni pesimističn. OK - ta nesreča že ni bla uredu, ampak na koncu je Maggie useen dobila to kar si je želela. Preveč srečno ni blo edino za Clinta, kar pa filma še ne nardi zamorjenga. Moje skromno mnenje! =p No offense!

— Jetter
24.3. 2005 ob 15:22

SMOTAN FILM NČ ROMANTIKE

— PUPA ZA MILIADRO DOLARIEV
25.3. 2005 ob 23:27 zvezdica

Film je izvrsten. Kar se tiče ocenjevanja sem zelo strog in tale film se je uvrstil v mojo zbirko "najboljših". Logično je razdeljen na dva dela. Del, ki govori o borcu in spoštovanju tega športa, ter del, ki je tipično hollywood-ski. Drugi del se prične po "tragični" poškodbi borke. Sam se ukvarjam s tem športom in priznati moram, da so določeni elementi filma prikazani zelo realno. Ogled filma priporočam vsem, četudi nimate nič s tem športom ;)

— Pitbull
25.3. 2005 ob 23:44

Zavedam se, da tema ne spada pod komentar tega filma, pa vseeno bi rad, da so tudi ostali obiskovalci o tem seznanjeni! Vaša politika ocenjevanja temelji na nepravičnem in zmotnem ocenjevanju! S pozitivno oceno oz. plusom ocenjujete le pozitivne komentarje! S tem se pa nikakor ne morem strinjati! Dobra kritika VEDNO sestoji iz pozitivne ni negativne strani, zato menim, da bi morali pod rubriko "Nagrajene s +" prikazati tudi dobro napisane negativne komentarje! Previlno bi bilo, da bi sporočilo jemali resno!

— Pitbull
29.3. 2005 ob 2:50

Brez besed. Film je z eno besedo mojstrovina.

— Saša
29.3. 2005 ob 20:17

Film je definitivno vreden ogleda!

— anck
30.3. 2005 ob 22:08

Se zlo strinjam s Pitbullom (mislm na 2. post). To bi res moral spremenit, kr drugač zgleda, da je biu film zlo malkrat pohvaljn. Sploh je pa mal čudno, da so po deafult prikazani samo "pozitiuni" komentarji, ker to lahko površnega bralca popolnoma zavede!

— Jetter
31.3. 2005 ob 11:17 zvezdica

Mojstrovina, zagotovo eden od filmov, ki jih lahko uzremo le na vsakih nekaj deset let. Film te tako pritegne, v glave akterje se praktično vživiš in dihaš z njimi. Eastwood je ponovno dokazal, da je mojster svojega poklica (tako igralskega kot režije). Mojstrsko prikazovanje zgodbe in da ne pozabim perfektna igra glavne junakinje. Kakor so napisali že pred mano: Takih filmov ne delajo več. Film ti da misliti in te po koncu filma ne "spusti". Zagotovo ena najboljših dram vseh časov in mislim, da bo film čez čas postal klasika. Ni kaj igralska zasedba in sama izvedba je za +++10!

— Klemen
4.4. 2005 ob 1:22 zvezdica

Film je odlično narejen. Vrhunsko te pelje skozi zgodbo in te počasi čustveno osvoji. Vse samo z enim ciljem: da bi vzpodbudil strinjanje, da je evtanazija smiselna. Ali bi lahko zavestno umorili osebo, ki jo imate radi? To, kar stori Clint ob koncu filma, lahko stori samo nekdo, ki je popolnoma brez vere v Kristusa.

— tinx
4.4. 2005 ob 20:23 zvezdica

Američani ne bi bili Američani, če pri jeziku, zgodovini in geografiji ne bi delali toliko napak. Clint Eastwood is no exception. Gotovo je vsakemu gledalcu ostalo v spominu "Mo cuishle!" Naj vas razočaram. Gre za napačen prepis, napačno izgovarjavo in napačen prevod. Napiše se "Mo chuisle", izgovori se "ma-kašla", pomeni pa "moj pulz". Pa to ni edina takšna napaka v filmu. Eastwood bere Yeatsa v galščini? Ok, ampak Yeats je pisal v angleščini. Kritiki pa Eastwoodu vseeno priznavajo zasluge za to, da je vzbudil pozornost za irski jezik.

— mo chuisle
4.4. 2005 ob 20:44

Saj film je dober, gledljiv in se ti vtisne. Ampak Eastwoodu zamerim, da se ni potrudil glede galske izgovorjave. Kako bedno je videti neke Irce na tribunah okoli ringa, ki vzklikajo "mo kušle", če pa se v resnici izgovori "ma-kašla".

— mo chuisle
5.4. 2005 ob 0:16

Smešno se mi zdi, da je bil za vlogo Dunna sprva predviden Morgan Freeman. Potem pa je ta ugotovil, da mu bolj leži vloga Scrapa. Pravzaprav sem sam v tem filmu videl bolj kot ne nekaj avtobiografskih vložkov tako Eastwooda in Freemana. Slednji je očiteno bolj dobrodušen, zato si je izbral raje vlogo, ki mu bolj leži. Pa mislim, da Eastwood evtanazije sam pri sebi ne zagovarja prav močno. Če bi jo, bi posneel bolj prepričljiv zaključek. To, kar je nastalo, je za zagovor evtanazije preveč trhlo. P.s.: Izjava Swanove s podelitve oskarjev, "You're my Mo cuishle," je hecna, da je kaj. Me prav zanima, ali se bo pri butastih Američanih in Slovencih prijela. Stvar je pač taka, da "mo chuisle" rečeš kot nekaj prijaznega o neki osebi. Če pa to osebo nagovarjaš, v galščini rečeš "a chuisle", kar lahko pomeni tudi moja draga. Izjava "Ti si moj Mo cuishle" torej pomeni nekaj takšnega kot "Ti si moj O tistem srcu"? Skrpucalo, kakršno se v tem filmu in celo na podelitvei oskarjev za ta film ne bi smelo pojaviti. :)

— mo chuisle
5.4. 2005 ob 23:07 zvezdica

Mislin da še nisi bil-a v taki situaciji da razsodiš o tem kako je to, če gledaš nekoga umirati in vidiš, čutiš da ta oseba več noče in ne more živeti!!!(Isto se je dogajalo pred kratkim prav tako v ZDA, vendar s to razliko da je takrat šlo zares...)Skratka, menim da to še ne utemeljuje tvojega sklepa da oseba, ki to naredi, češ da je brez vsake vere v Kristusa!Kot mi je znano greš po smrti na en boljši, prijaznejši kraj ki ga imenujemo nebesa!Drugo pa je kar zadeva etičnih in moralnih zadržkov...vendar to so razmere, ko ne poslušaš pameti ampak srce!V tem primeru je bil Clint (vsaj po moje) odrešenik, in jo je odrešil!SAMA se seveda ni mogla, ker so ji preprečili!!Lp

— Alen
7.4. 2005 ob 17:09

Priznam, nisem še bil v taki situaciji in pišem bolj z osebno-načelnega stališča. Res je težko presojati vero nekoga v Boga. Sveto pismo pravi "Ne ubijaj". Kot vemo je Kristus sam zase rekel, da ni prišel razveljavit Postave, ampak dopolnit. Starozavezne zapovedi ostanejo v veljavi. Torej ... če verjamemo seveda. Krščanska etika, ali če hočeš evangeljska etika ne dopušča evtanazije, ker gre v tem primeru za poseg v samo dostojanstvo življenja - v svetost življenja. Ali je res dovolj da nekomu omogočim umreti samo zato, ker si on tako želi? Mi lahko drugi, s tem, da mi razkrije željo, da noče/ne more več živeti da pravico, da mu to tudi omogočim? Mar ni Bog darovalec življenja in ne človek? Je mogoče najti smisel tudi v trpljenju? Na koncu še to, da gredo v nebesa samo tisti, ki verjamejo. Sicer pa tale moj odgvor verjetno ne sodi več v kontekst komentarjev na film. Poleg tega je podoba duhovnika v filmu prikazana v zelo slabi luči. Morda so kakšni duhovniki taki vendar to sigurno ne pomeni, da so vsi taki. Kot da vera nima več nobene veljave!

— tinx
8.4. 2005 ob 22:41

ta film je res ta pravi morate ga gledat ker je cool črnc pa je ta boljši

— Saša
10.4. 2005 ob 15:19 zvezdica

Pa folk se prov vid,da ne znate s svojo glavo razmišlat in se obnašate kot ovce.Pač kr je film dobil velik oskarjev boste valda vsi napisal kok hud je.Sori ampak roko na srce film ni čist nč posebnga in me spominja na kkšn televizijski film B produkcije.Res ne vidm fore zakaj vm je kao tok ušeč.

— gledalc
10.4. 2005 ob 23:05 zvezdica

Film te pretrese. Prisili te, da se ustaviš za trenutek in razmisliš o življenju, o smislu, o sanjah in ja, tudi o evtanaziji in o tem, kdaj se življenje konča. Če človek izpolni človeku, ki ga ima rad poslednjo željo, vedoč, da si tega ne bo nikoli mogel odpustiti in da bo s tem "zapravil" svoje življenje, mogoče nima kaj dosti opraviti z vero v Kristusa, ima pa veliko opraviti z ljubeznijo. To je film o medčloveških odnosih, o različnih oblikah ljubezni: starševski, ljubezni do prijatelja in do sočloveka nasploh. Film je hrana za dušo in vsekakor vreden ogleda.

— ///
12.4. 2005 ob 3:19

Ja, nekaterim pa res ni usojeno... Čeprav si je Ray zaslužil dosti več od tega filma. Ne zastopim Akademije... Overall good movie.

— Don
16.4. 2005 ob 10:53

a je ql film???

— ena_tm
17.4. 2005 ob 10:35 zvezdica

Noro dober film, mojstrovina, sigurno film, ki ga morate videt. NE MORŠ VERJET, DA LAHK KAJ TAK DOBREGA AMERIČANI NARDIJO.

— Giant81
17.4. 2005 ob 12:32

Film je res dober! Celo za domačo zbirko. Oglejte si ga.

— Sandra
17.4. 2005 ob 14:26

Nikakor ni vreden nobenega oskarja. Butast do konca. Nada

— dolgocasno
28.4. 2005 ob 17:43

dobr film...ni kaj...clint obvlada, čeprav že malo po zemlji diši:) ajde mejte se pa pejte gledat film

— roman
29.4. 2005 ob 14:37 zvezdica

Sori, sam tale film je precenjen. Resda človek najde lepoto v minimalizmu in majhnih človeških zgodbah z močno čustveno nabitostjo, ampak kar je preveč je pa že preveč. Tipična not wonna be hollywood story (ampak to je) je spet dobila oskarje. Zgodba o tem kako se bo zatra in revna punca in trash družine končno povzpela in dosegla svoj cilj je popolnoma predvidljiva. Pa ne kot tipične hollywoodske zgodbe s happy endom, temveč predvidljiva kot tistih nekaj zgodb, ki jih vsako leto posnamejo za potencialne oskarje. Clint, sej si bil dobr, sam zdej si pa res že mal star, dej pust prostor še drugim. Nasvet, če hočeš oskarja za gl. žensko vlogo: ali se zredi ali se pogršaj, nastopi v filmu slavnega režiserja, ki mora biti drama, pa seveda mora biti posnet v hollywoodu in se pretvarjati da ima film ne vem kakšno umetniško vrednost in uspeh je zagotovljen!

— mandarina
5.5. 2005 ob 19:51

reklama te že privabi..še dobro,da sm ga pobrala dol,pa zaspala ob gledanju,kr bi blo zelo zelo škoda dat 1100 tolarjev za si ga ogledat!Iskreno

— kr ena
7.5. 2005 ob 13:30 zvezdica

Najboljši film kdaj sem jih kdaj gledal! všeč mi je bil posebej zato ker predstavlja resničnost, konec koncev svet je res včasih krut... po moje je to prvi film pri kateri sem res dobil pravo motivacijo in da zmorem tudi nemogoče. nevem zakaj pač potem nekateri trdijo da ženske niso za boks... navsezadnje sam smo enakopravni... ženske so včasih psihično in telesno bolje pripravljene od moških tako da tu se ne sme delati nikakršne razlike... morda je konec res žalosten, pa vendar sem se zamislil na tem koncem zgodbe... morda je večina prizadela smrt junakinje vendar mislim da je maggie z svojo voljo in prepričanjem dosegla svoj cilj ki ga je hotela doseči v življenju in je umrla z lahkim srcem... veliko lažje kot pa da bi trpela cel preostanek življenja... prav zato je hotela umreti... drugače pa pravilno povedno je carski film ki človeku res da misliti... sporočilo filma: ZMOREM!

— satostein
9.5. 2005 ob 20:23

men film ni bil glih najboljši, bil je dobr ampak tok pa spet ne. sm že vidla boljše filme, tko da ne bi komentirala. kot sm že povedala film kot film. sploh pa se mi zdi tale hilary taka možača. sploh se ne obnaša kot ženska. zgleda da je to enim ušeč. :-I

— maya
8.6. 2005 ob 16:20 zvezdica

res da sem film gledala pozno, in da se je pred tem že velikokrat predvajal, sem bila omamljena.Clint Eastwood je edinstven!Film me je tako prevzel in mi je bil neznansko všeč.čeprav sem na začetku imela pomisleke-že zaradi tega ker je film o boksu-pa me je ob začetku gledanja kar hitro "obrnilo".Mislim da je bil to najboljše film kar sem jih gledala v zadnjih letih!Vse pohvale Clintu!

— CurLY
8.6. 2005 ob 18:14 zvezdica

film je ful dobr: resničen, žalosten, tragičen, krvav - življenjski!

— katja
8.6. 2005 ob 18:18

gledalc j... se tuki so naši komentarji, jaz spoštujem tvoj okus ne ti zdej tle vsem ostalim neki pridgat da ne mislemo s svojo glavo vsak ma svoje mnenje ne vem zakaj ti tega ne dojameš mimgrede: film mi je bil fantasičen preden je dobu kšne oskarje

— katja
8.6. 2005 ob 18:40 zvezdica

Film se pri meni uvršča med najboljše mojga življenja. Hotla sm rečt sam to, da kakšn osladn pocukran čudež pač ne bi pasal na konc. Cela zgodba hrepeni po nečem tragičnem - šoku, ki te pretrese in spravi v jok. Men bi se vse zamerl, če bi punca za finish vstala in preboksala Modro medvedko ... !!? al kaj?

— katja
17.9. 2005 ob 17:00 zvezdica

moram reči da je film eden izmed boljših, če že ne najboljši. zelo me je prevzela maggijina odločnost in volja, čeprav ni imela ničesar. zelo čustven trenutek je bil, ko ona v bolnišnici leži, vsa pohabljena, in prosi frankija za... to, da je punca sledila svojim sanjam, brez možnosti uspeha in brez vsega, brez denarja, brez podpore družine, ki jo je mrzila, je ona uresničila svoje sanje in zadovoljno umrla. ker je uresničila svoje sanje-

— tamara
12.10. 2006 ob 15:09

jahu to pa je bil zanimiv filem

— peter
7.11. 2006 ob 20:32

Film. Ful dober. V bistvu najbolj pretrese nas, ki se ukvarjamo s podobnimi športi. V bistvu nikoli prej nisem pomislila, da se lahko zgodi kaj takega... Udarec ob stol... Čeprav, film, ki ti da neko energijo in motivacijo, da treniraš še naprej, še bolj zagnano... Mislim da moj najljubši film

— ška
14.11. 2006 ob 13:02

to še nism gledala ampak zgleda pa cool!

— bratz
31.3. 2007 ob 19:15 zvezdica

ta film je zelo dober,pardon odlicen... igra je preofesionalna, zgodba pretresljiva, clint eastwood je pa tak al tak legenda. zaj res ne vem al nekateri kot so gledalc ki pac filma ne razumejo. globoko sučustvujem s tabo in mi je zal za tebe. =/ tinx, ti si pac ocitno neki jezusov odposlanec versko fanaticno, ampak pazi foro! clint najprej ni hotel odklopit maggie ( temu ne moreš, račt da jo je ubil) amap kjo pol je ko je ugotovil da nima nic od zivljenja in da ni pravicno da bi boksarka kot ona vegetirala do smrti in bi jo cisto pozabli.. pa se mo chuisle, kaj pa ce mo cuishle ni isto ko mo chuisle??? think about it... film je nabit s čustvi ,ampak ne onimi ko je na koncu pocukrani happy end, temveč je blazno globok.

— helGić <3
31.3. 2007 ob 19:26

mo chuisle, ne vem ce ves, ampak vecina americanov ma irske prednike, kr eamericani niso svoj narod. so samo potomci priseljencev med katerimi prevladujejo irci!

— helGić <3
23.4. 2010 ob 20:34

A ta fiŁm je dobr??

— PiiNky♥SяČek
27.10. 2010 ob 19:00

mislim punca je huda

— analiza
9.9. 2013 ob 22:31

Nakladač kvasi nakladanje. Ta film je opisan z eno samo besedo: vrhunsko!

— Film je top.

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.