Propad Hollywooda

Woody Allen igra Vala Waxmana, filmskega režiserja, ki je v 70. in 80. letih žel velike uspehe, sedaj pa je njegova kariera v zatonu in režira le še televizijske reklame. Vendar pa se mu, preko njegove bivše žene Ellie (Tea Leoni), ki se trenutno videva s šefom filmskega studija Halom (Treat Williams), vendarle nasmehne sreča, saj dobi ponudbo za režijo velikega filma. A ko prispe na prizorišče snemanja, zaradi strahu pred neuspehom doživi napad začasne slepote. A njegov menedžer Al (Mark Rydell) ga prepriča, da slepota ni dovolj velik razlog, da bi se odpovedal režijskemu stolčku, za pomoč, oziroma kot nadomestne oči, pa mu najame študenta. Val mora tako poskrbeti, kako bo vse v studiju prepričal, da še vedno vidi, hkrati pa mora paziti, da mu ne odženejo novega asistenta, v film poskuša spraviti še svojo trenutno simpatijo Lori, njena glavna tekmica Sharon pa želi priti do glavne vloge prav z zapeljevanjem režiserja. Bo v vsej tej zmešnjavi Valu sploh še ostalo kaj časa za film?

Najbolj smešno pri zgodbi je, da gledalec sploh ne ve, o čem film, ki ga snema Val, govori, enako malo pojma pa ima on sam, ki se strinja z vsem, kar mu predlagajo, seveda zato, da mu ni treba izreči odločitve, ki bi lahko izdala njegove težave. Tako večino časa strmi ali odgovarja v prazno, kar pa ne čudi njegovih sodelavcev, ki očitno že poznajo vse režiserske muhe. Kot smo pri Woodyju Allenu že vajeni, je poleg glavne vloge prevzel tudi pisanje scenarija in režijski stolček in tako ustvaril edinstveno satiro na račun Hollywooda, tamkajšnjih režiserjev ter masovnega ustvarjanja filmov.