Poker

O zgodbi

Poker ni samo igra: za nekatere je filozofija, za druge prava moška stvar. Brezkompromisni Borut (Borut Veselko) se vanjo zaplete po naključnem srečanju s poklicnim igralcem pokra Pavletom (Pavle Ravnohrib), ki mu med vožnjo razkrije nekaj resnic o življenju, še več pa o pokru in hazarderski strasti, s katero se ne more primerjati nobena druga, niti ljubezen ne.

Pavletove besede izzovejo Boruta, da se namesto njega odpravi na kvartopirsko srečanje, ki se spremeni v srhljivo kriminalno dramo, polno preobratov in krvavih obračunov.

Nihče od novih znancev mu namreč ob prihodu na njemu neznani teritorij ne razkrije skritih adutov, še manj pa svoje tajne vloge v tej igri. Prenapeti Đuro (Magnifico) je bil namreč poslan, da odkrije pogrešani denar svojega bossa, naivni Matjaž (Boris Kos) sodeluje v igri, da je ves čas blizu svoji ljubezni, nesamozavestni Aljoša (Aljoša Rebolj) je v četvorici, da poišče samega sebe, fatalna delilka kart Vesna (Urša Božič) pa, da v nevarni igri ustreže vsem, med drugim tudi sebi.

Poker je brez dvoma pretresljiv, močan, inovativen thriller, ki v sliki in v besedi, pripoveduje kruto resnico o življenju, ne samo o nasilju in smrti, zapisani v kartah.

In hkrati je to film, ki nasilno obračuna z nasiljem vseh tistih, ki ne znajo ali nočejo izstopiti iz tega začaranega kroga.

O filmu

Poker je tretji celovečerni film Vinci Vogue Anžlovarja, kontroverznega slovenskega režiserja, ki je že s svojim nizkoproračunskim prvencem Babica gre na jug (1991) pritegnil in navdušil skoraj 90.000 gledalcev.

Tudi naslednji film Oko za oko (Gypsy Eyes) iz leta 1993 je dodobra vzburkal slovensko javnost. Poleg filma, ki je v hollywoodsko orbito in zatem še v naročje Brada Pitta ponesel igralko Claire Forlani, je odmevalo tudi dogajanje okoli njega. Žal je bila med njimi tudi zaušnica ministru, ki je režiserju zaprla mnogo vrat za neprekinjeno nadaljevanje uspešne filmske kariere.

V vmesnem obdobju je zato Vinci poleg režij glasbenih spotov, TV oglasov in oddaj, kratkometražnih filmov ter pisanja glasbe za svoje in projekte drugih avtorjev, ustvarjal tudi dokumentarno televizijsko oddajo Nikar. S svojo veristično, pretresljivo montažo in režijo posnetkov prometnih nesreč je opozoril na kruta dejstva, ki v suhoparnih časopisnih kronikah in številkah ponavadi ostanejo zamolčana. Oddaja je bila za pogumno soočenje z vsakodnevno morijo na naših cestah nagrajena tudi z bronastim prizanjem za posebne dosežke pri varstvu v cestnem prometu.

Da se s takšnim ali drugačnim nasiljem ne smemo sprijazniti, je Vinci Vogue Anžlovar želel sporočiti tudi v svojem naslednjem filmskem projektu. Vso svojo umetniško energijo je namreč usmeril v nastanek scenarija in realizacijo filma Poker, v katerem ima nasilje in z njim povezana temačnejša plat človekove osebnosti ne samo pomembno vlogo, pač pa predstavlja središče zgodbe: "Nasilneži so ljudje, ki jih ne maram in za katere hočem, da jih tudi moji gledalci sovražijo. Nasilje rodi samo še več nasilja in o tem pravzaprav govori film Poker."

Scenarij za film Poker je Vinci sicer napisal že poleti 1996, potem ko je s svojo idejo o poklicnih igralcih pokra, ki se po prihodu vsiljivca Boruta v njihovo utečeno igro znajdejo sredi krute igre za življenje, pritegnil velikega danskega cineasta in enega od tvorcev slovite Dogme 95 - Mogensa Rukowa. Rukow, sicer tudi sam scenarist (med drugim filmov priznanega režiserja Thomasa Vinterberga), je kot gostujoči predavatelj na seminarju scenaristike v Ljubljani, našel v Vincijevem osnutku vznemirljivo, drzno zgodbo, vredno filmske upodobitve.

Zgodba o Pokru je namreč več kot akcijska poskočnica ameriškega porekla. Krasi jo plejada bleščečih dialogov, ki valovijo od razmišljanj o ontologiji hazarda in vlogi naključij v našem življenju. Nenehno jo seka tudi več kot 600 kletvic, ki pripravljajo teren za šokantne prizore prikrite ljubezni in neprikritega sovraštva. Te je še podkrepil z nevsakadnjo montažo, ki je pritegnila tudi pozornost strokovne žirije na letošnjem festivalu slovenskega filma: "Kvaliteta montažnega postopka je potrdila nelinearno naracijo filma in zmedeno psihologijo likov."

Režiser je tako v Pokru brez usmiljenja in z dobršno mero poguma obračunal s prevladujočo tendenco v sodobnem žanrskem filmu, ki brez pomišljanja glorificira nasilje. Nasilneži, ki držijo pokonci večino ameriških akcijskih filmov, in ki trosijo duhovite opazke, medtem ko drug drugemu odpirajo glave, so ob poku kosti in strelnega orožja namreč postali naši junaki, in to ne samo odraslih, pač pa tudi otrok in mladostnikov. "V mojem filmu," pritrjuje Vinci, "pa sem hotel prikazati, da so nasilneži pač nasilneži in konec. Med protagonisti filma so trenutki, ko se eden od njih nasilno dvigne nad ostale, vendar že v naslednjem trenutku pride drug, ki je še bolj nasilen in takrat tisti prvi postane navaden lulček. Ta krog agresivne premoči gre v neskončnost. Prav tako si nasilneži v filmu Poker obnašajo do žensk, hkrati pa one izžarevajo sovraštvo in ga prenašajo na svoje otroke, iz česar pozneje nastaja novo nasilje."

Ogled filma zato zaradi mestoma šokantnih prizorov ni priporočljiv za mlajše od 14-ih let.

V tem zavračanju nasilja se je Vinci Vogue Anžlovar poskušal odlepiti od poetike ameriškega režiserja Quentina Tarantina, o katerem je prepričan, da v svojih t.i. črnih komedijah povzdigne svoje nasilne junake na nivo kulta in se iz žrtev pravzaprav norčuje: "Moj film o nasilju polemizira in je do njega dosledno kritičen - v trenutku, ko vpeljem tarantinovsko komično situacijo, jo subjektiviziram in grem še dlje oziroma še globlje. Negativnim junakom ne dovolim, da bi se gledalci z njimi identificirali oziroma jih pomilovali."

Film pa ima poleg te prve plasti še drugo, subtilnejšo plat, ki je najbolje udejanjena v vlogah Pavleta in Boruta. Gostobesedni Pavle namreč v hazardu najde več kot le igro oziroma dobičkonosen posel. Zanj je poker (in z njim povezano nasilje) tudi najbolj omamna strast, saj odpira kopico vprašanj in le redko kdaj ponudi kakšen dokončen odgovor.

Nasprotno pa Borut vstopi v to igro, ker se mu je izpod nog spodmaknilo še zadnje emotivno pribežališče. Ko se znajde v takšnem praznem prostoru, reagira povsem svobodno, brez moralnih zadržkov, brez kakršnih koli norm, ki jih za svoje priznava večina ljudi. Zato se brezkompromisno poda na pot rušenja vseh mostov za sabo in pri tem eliminira tudi Pavleta, ki je, kot pravi Borut Veselko "najbrž mnogo hujši lik kot je moj, ampak on je vsaj vpet v neke čvrste in rigidne moralne zakone, pa čeprav so to zakoni zločincev. Borut pa nasprotno trpi zaradi izgube orientacije, strahu pred praznim prostorom in groze pred prihodnostjo."

Tudi Pavle Ravnohrib meni, da kljub razlikam oba lika izražata notranjo konfliktnost. "Dejstvo je, da se oba poskušata znajti v življenju na takšen ali drugačen način. Usoda ju pripelje skupaj, vendar pa izkrvavita v tem silnem klicu po zadnji besedi."

Zato ne preseneča, da sta vlogi Pavleta in Boruta odličnima filmskima in gledališkima osebnostima, med drugim tudi priznanima TV voditeljema - Pavletu Ravnohribu in Borutu Veselku- ponudila neprekosljiv igralski izziv. V zamahu sta oblikovala nepozabni vlogi, ki ni pustila hladne niti strokovne žirije na letošnjem festivalu slovenskega filma. Prvič je podelila nagrado Vesna za najboljšega igralca dvema igralcema hkrati, saj sta "ustvarila izjemni vlogi poklicnega hazarderja in obupanca. Posebno vrednost njunih kreacij predstavlja igralsko dopolnjevanje v konfliktnih vlogah."

S tem se je še enkrat potrdila namera režiserja, ki je že pri pisanju scenarija imel v mislih določene igralce, zato tudi večina vlog nosi prava imena. Ena od izjem je vloga mafijaškega kvartopirca Đura, ki jo je zaradi prezasedenosti Branka Đurića prevzel izjemni igralski talent Magnifico, Đuro pa je odigral manjšo vlogo velikega mafijskega šefa.

A od scenarija in zasedbe vlog, pa do slavnostne podelitve nagrad je ustvarjalce filme čakal še pravi križev pot...

O nastajanju filma

Celovečerni film Poker se uvršča med filme z daljšo fazo produkcije in postprodukcije, saj je od nastanka scenarija do premiere minilo pet let. A ne glede na skromne pogoje produkcije, zaradi katerih se je Vinci Vogue Anžlovar odločil za snemanje z digitalno tehniko, ne pa za dražji filmski trak, je režiser pripravil izjemno delo, ki bo zadovoljilo tako filmske sladokusce kot ljubitelje žanrskega filma.

Največ vzpodbude za vztrajanje je Vinci dobil od prijateljev igralcev, še posebej od Boruta Veselka, Pavleta Ravnohriba, Aljoše Rebolja, Roberta Magnifica, Borisa Kosa in Urše Božič, ki so se odrekli vsega ali dela svojega honorarja za lastniški delež od prodaje filma, z željo, da se ta film končno začne snemati. Še več podpore pa je filmu in režiserju namenila producentska hiša VPK.

Ker je bil projekt že predolgo na hladnem, je namreč režiser predstavil svoj scenarij tudi prodornemu producentu Andreju Kregarju oziroma VPK, ki je v zadnjih desetih letih ustvaril kopico odmevnih filmskih in televizijskih projektov. Andrej Kregar se je navdušil nad Vincijevo zgodbo in sporočilom filma, hkrati pa ga je prepričala tudi režiserjeva ideja o tehnični izvedbi projekta.

Zato je namesto klasične filmske klape padla odločitev, da se film namesto na 35 mm filmski trak posname z digitalno beta kamero in se tako pridruži vsem tistim ustvarjalcem evropskega filma, ki že prisegajo na razmeroma novo, a cenejšo tehnologijo. Mednje sodijo že prej omenjeni predstavniki danske Dogme 95, pa tudi takšen filmski velikan kot je Wim Wenders.

Poker je tako postal prvi digitalno posneti celovečerni igrani film v Sloveniji, ki je bil kasneje s sofinanciranjem Filmskega sklada RS povečan na 35 mm filmski trak.

Tehnološki proces je bil izziv za vse sodelujoče, hkrati pa tudi pionirsko delo na področju, ki bo gotovo odprlo novo dimenzijo v slovenskem filmskem ustvarjanju. Izkušnje s snemanja in postprodukcije Pokra so namreč omogočile tudi lažji nastanek celovečerca Zadnja večerja v režiji Vojka Anzeljca in kratkometražnega filma Skrita kamera Miha Čelarja, prav tako posnetih v produkciji VPK.

Prav producentska hiša Video produkcija Kregar je s svojimi tehničnimi kapacitetami in storitvami, med katerimi je potrebno omeniti tudi digitalno postprodukcijo zvoka, inicirala rojevanje filma Poker. V drugi fazi se je VPK pridružila producentska hiša Arsmedia, ki mu je sledila še TV Slovenija s svojim vložkom 18 milijonov SIT, kar je omogočilo začetek snemanja.

V fazi priprave filma je pristopil k projektu še Telekom Slovenije kot generalni pokrovitelj filma in pa Stilles Sevnica s svojim stilnim pohištvom. Le-to je zapolnilo opuščeni prostor v bivši tovarni koles Rog v središču Ljubljane, kjer je bila postavljena scenografija za vse interiere.

Poleg scenografije izražajo bogat videz tudi kostumi oziroma oblačila znanih proizvajalcev (Mura, G-Star, Toaleta, Urko, Kipling). Za film so jih odstopili z velikim popustom ali celo brezplačno, zato je kljub skromni finančni popotnici film Poker dobil pridih estetske dovršenosti in izpiljenosti.

Ker je objektu tovarne Rog grozilo rušenje, se je snemanje začelo takoj, ko je bilo to mogoče. Prvi kadri so bili posneti 31. januarja 1999 na Vrhovcih v Ljubljani, sledilo pa je še 25 dni na različnih lokacijah: na cestah med Novo vasjo na Blokah in Drago pri Čabru, ter na Smledniku, večinoma pa ponoči v tovarni Rog, kjer so polarni mraz neuspešno preganjali plinski grelniki.

Kljub nečloveškim naporom so igralci in avtorska ekipa vzdržali in za razliko od filmskih junakov tudi preživeli.

Po snemanju se je začelo dolgo obdobje postprodukcije- montaže in plemenitenja slike in zvoka v novih studijih VPK na Kranjčevi 22 v Ljubljani. Film je dobil tudi bogato zvočno sliko, ki bo v kinematografih, opremeljenih s sistemom DOLBY DIGITAL, pokazala vse svoje dimenzije.

Močan scenarij, enkratna igralska zasedba, režijska spretnost, prepričljiva glasba ter zvočna slika zato dajejo filmu Poker nesporno kvaliteto. Po vseh zapletih in razpletih je Vinci Vogue Anžlovar znova ustvaril film za izbrance, ki znajo uživati v napeti zgodbi in v dobri igralski družbi. In ki znajo prenesti tudi val nasilja, ki bo v besedi in sliki pljusknil v slovenske kinematografe, da bi nas opomnil, da gredo edino hazarderji do konca. In to tudi svojega.

Kakšne karte v rokavu imajo ustvarjalci filma Poker?

Igralci

Borut Veselko se v svoji igralski karieri nenehno srečuje z vlogami močnih, bolj ali manj priljubljenih junakov. Z njimi se je spopadel tako v odmevnih gledaliških predstavah (Kaligula, Tugomer, Bobni v noči, Tako kot je), kot v filmih (Morana, Dead Train, Balkanska ruleta, Nepopisan list). Izjemno vlogo je oblikoval tudi v TV filmu Operacija Cartier, ki se mu pridružuje še Radio.doc.

Slovensko televizijsko javnost pa je navduševal tudi v vlogi voditelja, ki ga ni strah preizkusiti se v različnih odtrganih vlogah. V oddajah Odklop (in zatem Adrenalina) se je brez zavor spustil v zgodbe o nenavadnih ljudeh in njihovih življenjskih stilih, za kar je skupaj z ustvarjalci oddaje prejel 4 nagrade Viktor.

Pavle Ravnohrib ima za sabo še obsežnejši spisek močnih igralskih kreacij, med katerimi še posebej izstopa vloga Jeana v Strindbergovi Gospodični Juliji, nič manj dovršene pa niso vloge, ki jih že vrsto leto oblikuje v Slovenskem mladinskem gledališču. Dokaz za to so ugledne igralske nagrade (Zlata ptica, Nagrada ZDUS, Župančičeva nagrada, Zlati lovorjev venec, Severjeva nagrada).

Nič manj bleščeča ni njegova kariera filmskega igralca, saj se je potrdil v številnih celovečercih, posebej v filmu Ko zaprem oči (1993). Za vlogo inšpektorja v tem filmu Francija Slaka je prejel nagrado Metoda Badjure, za najboljšega igralca leta pa ga je izbrala tudi revija Stop.

S filmom Poker mu je uspel še en igralski podvig. Za vlogo Pavleta je bil zato skupaj s soigralcem Borutom Veselkom nagrajen z Vesno za najboljšega igralca.

Njegova pogumna odločitev, da sprejme vlogo poklicnega igralca pokra, ki z lahkoto izvrši tudi umor, je še toliko bolj občudovanja vredna, saj je takoj za snemanjem Pokra začel oblikovati vlogo slovenske ikone - Franceta Prešerna.

Urša Božič se tokrat prvič predstavlja v večji filmski vlogi. Pravzaprav se je v filmu Poker preizkusila v kar treh podobah: Vesne, matere in nesrečne zasvojenke. Slovenski gledalci so jo imeli priložnost spoznati že v uspešnici Babica gre na jug ter v nekaterih reklamnih filmih. Pogosteje pa jo srečujejo kot kostumografko, med drugim je sodelovala pri filmih študentov filmske režije na AGRFT (Povodni mož Urške Žnidarič, Cesta v pekel Špele Kucler). S svojimi zanimivimi novinarskimi prispevki pa nam vse pogosteje odpira nove poglede na modo in življenjske stile v reviji Modna Jana.

Aljoša Rebolj se je tako kot večina igralcev v filmu Poker pogumno lotil zahtevane igralske naloge. Čeprav v javnosti slovi kot osebnost z izbranim slogom oblačenja ter tudi kot modni fotograf, kar mu je prineslo tudi vodenje oddaje Stilski izziv, je tokrat brez odlašanja smuknil v vlogo nesamozavestnega gostobesedneža brez pravega stila. Po energičnih dialogih ga zato doleti žalosten konec- tokrat ne samo zaradi dolgega jezika, pač pa zaradi nemarnih belih nogavic.

Magnifico ni več neznanka ljubiteljem slovenskega filma. Že svojo prvo priložnost na srebrnem platnu je namreč izkoristil v stilu velikih zmagovalcev. Njegova vloga nerazumljenega slikarja v filmu Stereotip je zato požela viharno odobravanje.

Vinci mu je zato ponudil tudi vlogo Đura, ki zna brez usmiljenja obrati svoje soigralce za denar, mimogrede pa oprati še mafijski denar. Pri tem se mu je gotovo porodila tudi kakšna ideja za njegovo glasbeno ustvarjanje, pa tudi za vlogo nasilnega izterjevalca v Porno filmu.

Boris Kos se z vlogo labilnega Matjaža prvič predstavlja v celovečernem filmu. Nastopil pa je že v nekaj televizijskih igranih filmih, kot sta Nasmeh pod pajčolanom in Mira. V zadnjih desetih letih je intenzivno nastopal tudi v plesnih predstavah in z njimi obredel skoraj vso Evropo, pa tudi v številnih reklamnih oglasih, saj s svojo privlačno pojavnostjo vsekakor vzbuja zanimanje.

Vlado Novak v filmu Poker prihaja kot iz drugega filma. Ta odlični gledališki in filmski igralec, brez katerega bi slovenski filmi imeli povsem drugačen značaj (ne preseneča, da je s svojo igro oplemenitil tudi film Umetni raj, Ljubezni Blanke Kolak, Kavarno Astoria, Ko zaprem oči) se v filmu Poker predstavlja kot bankrotirani krojač. Njegova vloga je izjemna v prikazu resigniranega človeka, ki ga je življenje dodobra izučilo za nepremišljeno strast.

Avtorji filma

Vinci Vogue Anžlovar (1963) je eden redkih slovenskih ustvarjalcev, ki že dobro desetletje dokazuje svojo vsestransko umetniško žilico. Doslej se je preizkusil in potrdil kot režiser, avtor glasbe, igralec, pa tudi kot medijska osebnost, zato je tudi v filmu Poker nastopil v večkratni vlogi: kot scenarist, režiser, scenograf, montažer in avtor glasbe.

Filmografija - izbor:

IGRANI FILMI:
Babica gre na jug (1991)
Oko za oko (1993)
Poker (2001)

KRATKI FILMI:
Portret pesnika Braneta Bitenca
Moira
Janez Pavaroti - pojoča žaba
Lucky Number
Sec(k)ret

TV ODDAJE:
Nikar
Dežela zakladov (v pripravi)

GLASBENI VIDEO SPOTI:
Roberto Magnifico: Zeleni Jurij (nagrada Zlati petelin)
Damjana Golavšek: Solze, Te rime
Jan Plestenjak: Pogrešal te bom, Lažejo
Štajerskih sedem: Pesem zvonov (nagrada Zlata nota)
Sendi: Nemirna kri
Rok"n"bend: Jagode in čokolada, Nika

SCENARIJI:
Portret pesnika - Brane Bitenc, Moira, Janez Pavaroti - pojoča žaba, Lucky Number, Sec(k)ret, Babica gre na jug, Poker, Zeleni Jurij, Sole, Te rime, Pogrešal te bom, Lažejo, Pesem zvonov, Nemirna kri, Jagode in čokolada, Nika

FILMSKA GLASBA:
Moira, Opera, Zakaj jih nisem vse postrelil, Lucky Number, Cesta v pekel, Babica gre na jug, Sec(k)ret, Poker

GLASBA ZA GLEDALIŠČE:
Saratoga, Dnevni Kop, Slike za njo

REKLAMNI SPOTI:
Big band (scenarij&režija) Johnson Wax, Pivovarna Union (serija spotov), Telekom (serija spotov), Mobitel (scenarij & režija - Mungo Jeryy, Termin...) Salamuraja (radijski spot/kreativni direktor - nagrada v Portorožu).

Direktor fotografije Izidor Farič (1966) je s svojim talentom in tudi vztrajnostjo oblikoval svežo, trendovsko podobo televizijske in video produkcije. V objektiv beta kamere je ujel ne samo niz priljubljenih (in tudi nagrajenih) oddaj Lahkih nog naokrog, Odklop in Adrenalina, pač pa tudi vrsto umetniških video filmov, med katerimi izstopajo dela Eme Kugler (Obiskovalec, Postaja 25, Menhir, Homo Erectus).

Poleg dokumentarnih filmov pa je režiral in posnel kopico glasbenih spotov (Anja Rupel, Jan Plestenjak, Power Dancers, ...) ter TV oglasov.

Poker je njegov prvi celovečerni film.

Alana Hranitelja skoraj ni potrebno predstavljati. S svojimi domišljijskimi modnimi kreacijami je pomaknil meje oblačenja in gledališke kostumografije v povsem nove okvire. Potrdil pa se je tudi kot kostumograf v vrsti filmov, med katerimi izstopajo Podgorškovi Temni angeli usode. Za svoj prispevek v filmu Mirana Zupaniča Barabe! je letos prejel nagrado Vesna. Tudi kostumi za film Poker znova potrjujejo, da je Alan Hranitelj pravi mojster v oblikovanju drzno hladne elegance.

Boris Romih se je podpisal kot oblikovalec zvoka že pod prvi slovenski film, ki je nastal v tehniki Dolby. To je seveda bila Vincijeva Babica gre na jug. S posluhom za večplastno zvočno sliko je opremil tudi kratkometražne filme Eme Kugler, Marka A. Kovačiča, Miha Čelarja in drugih avtorjev, pa tudi celovečerni film V petek zvečer ter številne dokumentarne in igrane TV serije, večinoma v produkciji VPK.

Alenka Nahtigal nas preseneča z vsakim filmom, v katerem s svojo natančno izrisano masko podpre podobo filma. Svojo odličnost dokazuje že od prvih večjih filmskih podvigov (Remington, Babica gre na jug, Ko zaprem oči). Največji izziv, ki se ga ne bi sramovali niti hollywoodski maskerji, pa gotovo predstavljata filma Rane v režiji Srdjana Dragojevića in Poker, saj nas oba z veristično masko prisilita, da pogosteje, kot je to sicer navada, zapremo oči.

Zanimivosti o nastajanju filma

Na lovu za igralko...

Iskanje prave igralke, ki bi lahko zasedla trojno žensko vlogo v filmu Poker, je režiserju povzročila veliko neprespanih noči. Kontroverzno vlogo so namreč zaradi šokantnih prizorov, v katerih si naslada in smrt podajata roko, kot po tekočem traku zavračele številne poklicne igralke: Nataša Barbara Gračner, Ksenija Mišič in Nataša Matjašec. Tudi znanki z malega ekrana Evi Irgl so odsvetovali, da bi se pojavila v tako drzni vlogi. Nato se je rešitev pokazala s prihodom Urše Božič, ki je že nastopila v Vincijevem prvencu, in brez pomisleka zasedla mesto, o katerem bo med gledalci še veliko govora.

... in za novo glasbeno zvezdo

Vinci je poznan, da v svojih filmih da priložnost tudi mladim glasbenim talentom. Po filmu Babica gre na jug se je začela bleščeča kariera pevke Mie Žnidarič. V Pokru se je s spevno melodijo in prepričljivo interpretacijo predstavila takrat komaj 18-letna Darja Klančar, danes pa se ji pod umetniškim imenom Darwa že odpirajo vrata ameriških glasbenih založb.

Najnižja točka filma

Prizor kopanja groba na zasneženem Smledniku se je odvijalo pri minus 28 stopinj. Nič manj prijetne niso bile temperature v prostorih tovarne Rog, saj je povprečna notranja temperatura znašala komaj minus 15 stopinj Celzija. Takšno ledeno ozračje pa je po eni strani pomagalo pri snemanju hladnokrvnih obračunov med igralci pokra.

Najbolj vroče točke

Odlični topli obroki med snemanjem.

Topla domača postelja po zaključku snemanja.

In potem še...

Krvavo resnično

Čeprav so film Poker večinoma snemali ponoči, ni vampirski film. Kljub temu pa je oblikovalka maske Alenka Nahtigal zanj porabila več kot 13 litrov (filmske) krvi. Koliko hude krvi in napetosti pa povzroča kronično pomanjkanje spanja, pa vedo vsi tisti, ki so že kdaj bili prisotni na snemanju slovenskih filmov.

Film, nominiran za cenzuro

Film Poker je kljub mukotrpnemu nastajanju skoraj doživel usodo lastnih filmskih junakov. Na poti do kina so se namreč nekateri na Filmskem skladu odločili, da vzamejo v svoje roke cenzorske škarje. Na srečo se je zadeva pomirila brez posledic, nagrado za spretne škarjice pa je na filmskem festivalu prejel samo Vinci.

---

PRODUKCIJA

ARSMEDIA
Producent: Franci Zajc
Zrinjskega 9, 1000 Ljubljana
Telefon: 01-4383-980, 01-2325-971
Faks: 01-2317-340
e-mail naslov: franci.zajc@arsmedia.si

VPK
Direktor: Andrej Kregar
Kranjčeva 22, 1000 Ljubljana
Telefon: 01-236-2830
Faks: 01-236-2890
e-mail naslov: vpk@vpk.si

RTV SLOVENIJA
Odgovorni urednik KUP: Jaroslav Skrušny / Dr. Melita Zajc
Kolodvorska 2-4, 1550 Ljubljana
Telefon: 01-4753-181
Faks: 01-4753-183

OB PODPORI

FILMSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE
Direktor: Filip Robar Dorin
Kontakt: Nerina T. Kocjančič
Miklošičeva 38, 1000 Ljubljana
Telefon: 01-433-7175
Faks: 01-4306-250
e-mail naslov: Nerina.Kocjancic@film-sklad.si
http://www.film-sklad.si

DISTRIBUCIJA

A.G. MARKET
Direktor: Goran Stanković
Stari trg 5/a, 8210 Trebnje
Telefon: 07-3461-471, 07-3461-472
Faks: 07-3461-470
e-mail naslov: agmarket@siol.net
web site: http://www.kajdogaja.com