Podle igre

Kathryn (SARAH MICHELLE GELLAR) in Sebastian (RYAN PHILIPPE), polbrat in polsestra, bogata, spletkarska najstnika manhattanske družbene smetane skujeta nevarno zaroto v Podlih igrah - zlobni, a hkrati zabavni zgodbi o zapeljevanju in izdajstvu. Stave so visoke, ko dvojica sklene okusno začinjeno hudičevo pogodbo za spolno trofejo, ki naj ne bi imela nikakršnih posledic. In kdo so figure na njuni šahovnici? Naivna Cecile Caldwell (SELMA BLAIR) in deviška Annette Hargrove (REESE WITHERSPOON).

Poletne počitnice so in Kathryn je njen fant Court Reynolds zaradi Cecile ravnokar dal na čevelj. Obupno se mu želi maščevati, zato izzove Sebastiana, naj Cecile razdeviči in jo spremeni v cipo, s čimer bi ponižala Courta, ker bi bila Cecile, ko bi se znašla v njegovi postelji, pač že obrabljena roba. Sebastian si je tako rekoč privoščil že vsa dekleta New York Cityja in vse skupaj ga je zato že pričelo rahlo dolgočasiti. Čeprav se mu zdi ta izziv prava mala malica, ga vseeno sprejme. On sam si je zastavil precej višje cilje - hčerko novega ravnatelja Annette, ki je pred kratkim v reviji Seventeen objavila članek o tem, da želi ostati nedotaknjena do poroke. Sebastian stavi s Kathryn, da lahko zapelje krepostno in brezmadežno Annette do jeseni, ko se prične pouk. Ker se Kathryn ta podvig zdi tako rekoč nemogoč, sprejme stavo. Če jo dobi Sebastian, mu bo ona morala nakloniti noč nebrzdanih biblijskih užitkov, nekaj, kar si je želel že vse od poroke njunih staršev. Če bo zmagala Kathryn, bo dobila Sebastianov neprecenljivi jaguar letnik 1956, on pa bo moral ponižan priznati poraz.

O snemanju

Podle igre so četrta filmska priredba Les Liaisons Dangereuses, klasičnega in škandaloznega romana Pierra Laclosa o seksualnih spletkah in romantičnih vojnih igricah, ki so ga prvič objavili leta 1782. Leta 1959 je Roger Vadim posnel istoimenski film, posodobljeno inačico romana z Gerardom Philipom in Jeanne Moreau. Odrsko postavitev Dangerous Liaisons, ki je kot najboljša tuja drama dobila nagrado Newyorških gledaliških kritkov, je napisal Christopher Hampton, ki je bil tudi scenarist filma britanskega režiserja Stephena Frearsa Nevarna razmerja, dobitnika treh oskarjev. V glavnih vlogah so nastopali John Malkovich, Glenn Close in Michelle Pfeiffer. Leta 1988 se je na velikem platnu znašel še Valmont v režiji Miloša Formana, scenarij zanj je napisal Jean-Claude Carriere, v glavnih vlogah pa so nastopali Colin Firth, Annette Bening, Meg Tilly in Fairuza Balk.

Režiser Richard Kumble je od nekdaj pristaš izvirnega romana in si je zelo natančno ogledal vse njegove dosedanje odrske igre in filmke inkarnacije. "Roman se mi je vedno zdel brezčasen in posodobitev za mlajše občinstvo se mi je zdela povsem mogoča," pravi. "Mularija v srednji šoli je zlobna in ko sem pred poldrugim letom ponovno prebral roman, sem doumel, kako podobno kot junaki romana se obnašajo otroci v srednji šoli. Zatorej se mi je zdelo mogoče ponovno posneti zgodbo z zornega kota srednješolcev." Čeprav je Kumble že pisal filmske scenarije, celovečerca ni še nikoli režiral - a če bi napisal scenarij za ta film, bi ga želel tudi režirati. Njegove uspešne gledališke postavitve - Pay or play z Jonathanom Silvermanom in Dano Ashbrookom ter d-girl z Davidom Schwimmerjem - so bile sicer primerna vaja za režijo prvega celovečernega filma, vendar je Kumble vedel, da ga čaka še hud boj, preden mu bo kakšen od velikih studiev dovolil režirati. "Nameraval sem napisati skrajno nizkoproračunsko verzijo Nevarnih razmerij, potem pa nekako zbrati milijon dolarjev in jo režirati," pravi. "Še sanjalo se mi ni, da se bo izteklo tako, kot se je." Ko-producentka Heather Zeeger je s Kumblom že sodelovala in njegovo pisanje ji je bilo všeč. Vedela je, da pripravlja posodobljeno priredbo z mlajšimi junaki in zdelo se ji je, da bi produkcijsko hišo Original Film po uspehu grozljivke Vem, kaj ste zakrivili lansko poletje zadeva utegnila zanimati. "Z Vem, kaj ste zakrivili lansko poletje smo zadeli v črno pri mladem občinstvu. Našli smo tržno nišo. Vedela sem, da bodo tudi Podle igre pritegnile producenta Neala Moritza." Slednji se je že nekaj časa ukvarjal z obuditvijo t.i. mladinskih filmov. Vem, kaj ste zakrivili lansko poletje je bil velika uspešnica in v času, ko so ga seznanili s projektom Podle igre, je ravno pripravljal nadaljevanje Vem, kaj ste zakrivili lansko poletje, tretji projekt, Urban Legend, je dobil zeleno luč, snemanje četrtega, The Rat Pack, se je ravno zaključevalo. Ko je prebral scenarij in videl, kako močno sporočilo ima, je takoj vedel, koga hoče v glavnih vlogah. "Z Ryanom Phillippejem in Sarah Michelle Gellar sem sodeloval že pri Vem, kaj ste zakrivili lansko poletje. Vedel sem, da sta kot ulita za vlogi Sebastiana in Kathryn," pravi Moritz. "V Hollywoodu je prava redkost takoj vedeti, koga želiš za svoje vloge. V tem trenutku snemajo precej mladinskih filmov in na tem področju vlada huda konkurenca. Če imaš srečo, da dobiš takle scenarij, ki je bil všeč vsem mladim igralcem, res lahko izbereš najboljše ljudi. Ryan in Sarah sta najbolj nadarjena mlada igralca v poslu in umiral sem od želje, da bi ju dobil za ta film, čeprav so jih prav vsi studii želeli videti v svojih filmih."

Tako Gellarjevi kot Phillippeju je scenarij za Podle igre izstopal med vsemi, ki sta jih dobila v branje. "Ko sem ga prebral, sem se počutil prestrašenega in izzvanega, saj me je izjemno pritegnil," pojasnjuje Phillippe, ki je vedel, da mora priložnost upodobiti Valmonta pograbiti z obema rokama. "Valmonta je igralo nekaj sijajnih igralcev, zato sem vedel, da bo velik zalogaj," nadaljuje. "Ampak scenarij je bil tako inteligenten, oster in prežet z jezo, da me je fasciniral. Nobenega dvoma ni bilo, da sem hotel biti zraven, če naj bi po njem posneli film." Pritegnilo ga je tudi dejstvo, da so v ospredju liki in ne akcija. "Vse je v dialogu. Nikogar ne preganja mož s kljuko, nobenih eksplozij ali avtomobilskih pregonov ni. Gre samo za kompleksnost medsebojnih odnosov, kako ti posameznika omejujejo, kako pogojujejo njegovo obnašanje, kako ga prisilijo v določena dejanja oziroma kako daleč si nekdo upa iti v odnosu v tem smislu je scenarij zelo gledališki in je v bistvu bolj podoben gledališki igri. Prav to pa mene osebno pri igranju najbolj pritegne." Posodobitev klasičnega Valmonta je bilo za Phillippeja pravi izziv: "V filmu je več vzporednih zgodb in pri vsaki sem moral razmejiti Valmontove značajske poteze, da so bile na vsakem nivoju drugačne. Sebastian Valmont je vsakič, ko pride v stik z določenim likom, druga oseba. Sebastian, ki se meri s Kathryn, je drugačen od zapeljivca, ki ima opravka s Cecile, ali Sebastiana ljubimca, ki dvori Annette. V vsakem prizoru z drugim igralcem igram drugače. Zato sem za Sebastiana moral oblikovati te osebnosti. To je zame predstavljalo pravo psihozo. Sebastian je tako neverjetno hudoben in tako neverjetno aroganten a po drugi strani ni. Samo pretvarja se. Občinstvo mora pripraviti do tega, da samo prečeše vse njegove odtenke in se dokoplje do spoznanja, kdo Sebastian v resnici je in kdo ni." Novinka v mestu v Sebastianu nepričakovano prebudi čustva, ki ga povsem vržejo iz tira. Annette Hargrove je dekle, kakršne še ni srečal. "Lepa je in pametna," razlaga. "Je zabavna in njegovih zbadanj ne prenaša. Vrne mu milo za drago, čeprav si on tega ne želi. Upira se z vsemi štirimi, a si ne more pomagati, ko ga dekle povsem očara in si je vse bolj želi. Proti svoji volji se zaljubi vanjo. Tega niti ni pričakoval niti si ni želel. Vendar si pred tem ne zatiska oči. Kljubuje, dokler more, potem pa se vda." Ker je Phillippe z Moritzom delal že pri Vem, kaj ste zakrivili lansko poletje, je bil na snemanju precej sproščen. Ker so ob bok njegovemu Valmontu postavili soigralko iz omenjene grozljivke Sarah Michelle Gellar, je bila izkušnja še toliko bolj prijetna. "Zaradi Ryana sem lahko odigrala po mojem mnenju najboljšo vlogo doslej," pravi Gellarjeva o svojem soigralcu. "Znal je izbezati vse potrebno iz mene. Je kar najbolj osupljiv mlad igralec." Priložnost upodobiti razvpito zloben lik je bila zanjo prav osvežujoča. "Povsem se razlikuje od tega, kar ponavadi počenjam pri Izganjalki vampirjev, kar si seveda kot igralka tudi želim, namreč upodabljati čimbolj različne like. Šlo je za najboljši scenarij, morda najboljše dialoge za nekoga mojih let, kar sem jih videla v zadnjem času. Bil je prvi scenarij, ki mi je bil dan v premislek za projekt med odmorom snemanja Izganjalke in takoj sem želela sprejeti ponudbo. Vsi so mi dopovedovali, naj preberem še kaj, a sem jim odvračala: Povem vem, ničesar, kar bom prebrala, si ne bom bolj želela posneti kot Podlih iger. In imela sem prav." Pri vlogi jo je najbolj pritegnila možnost odigrati duhovit, zloben in predvsem inteligenten lik. "Čudovito je videti osebe, ki naj bi bile blizu ljudem naših let in imajo svoje občinstvo za inteligentno. Ti liki mlajšemu občinstvu ne solijo pameti in to je bilo zame pomembno." Pri upodobitvi Kathryn je Gellarjeva sprejela nekaj zanimivih odločitev: "Napela sem vse sile, da ne bi posnemala markize de Merteuil Glenn Close. To bi bilo seveda silno preprosto, ker je ona svojo nalogo tako sijajno opravila. Markiza je bila hladna. Skrivala je svoja čustva. Ljudje takrat niso bili tako neposredni kot danes. Danes smemo povedati več, kot so smeli v 18.stoletju in tudi več čustev lahko pokažemo. To je bilo za nas krasno - pokazati čustva. Ni se nam bilo potrebno skrivati za lasuljami, korzeti in bogatimi kostumi. Lahko smo uporabljali naša telesa, kar pri zgodbi, kakršno želimo povedati, predstavlja precejšen preobrat. Kathryn so morali dovoliti izkoristiti svoje telo, ker je po njenem mnenju njena seksualnost vse, kar ima."

Reese Witherspoon upodablja sodobno inačico madame de Tourvel, Annette Hargrove, objekt Valmontovega poželjenja. "Zame je bila ena najtežjih reči poiskati način, na katerega bi lahko upodobila deviško najstnico," pravi Witherspoonova. "Saj nočem reči, da so vsi najstniki obsedeni s seksom, a resnično je bilo težko najti razlog za njeno deviškost, ki ne bi zvenel krepostno ali naduto." Z režiserjevo pomočjo je našla tisto, s čimer se je najbolj približala bistvu Annette Hargrove. "Annette si želi spati z moškim samo iz ljubezni in zato čaka na ljubezen," pojasnjuje Witherspoonova. "Po mojem je zato všeč tudi Sebastianu."

Najdlje so iskali igralko za Cecile. "Cecile skrbi za komične vložke," razlaga Kumble. "Je razvajenka, ki jo Kathryn in Sebastian spremenita v cipico. Ker pa sedaj ta razvajenka ves čas hoče seksati, jima gre na jetra. Potreboval sem igralko, ki bi bila hkrati nedolžna in seksi." Vlogo je dobila novinka Selma Blair. "Za režiserja je prav zabavno najti nekoga, ki ga ni videl še nihče," dodaja Kumble. "Reese, Ryan in Sarah so že uveljavljeni igralci in kot režiser zato prav uživaš, če najdeš nekoga, ki ga nihče ne pozna in ki utegne poznati nekdo, ki bo pritegnil pozornost. Po mojem je Selma že taka." Producent Moritz se strinja. "Ko smo gledali Selmo igrati, gledali njene dnevne posnetke in zmontirane prizore, sem bil očaran. Zanjo je značilno, da priklene oči nase in si jo želiš še gledati. V tem se zame skriva razlika med igralci in zvezdami - kadar jih vidite na platnu, ne morete umakniti pogleda z njih. Selma je taka." Blairova pravi: "To je bila prva izjemno zlobna zgodba, ki sem jo prebrala. Potem sem se sestala z Rogerjem in se na avdicijah zaljubila v njegov režijski slog. Preprosto sem vedela, da si želim nastopiti v njegovem filmu."

Izvršni producent Michael Fottrell in producent Neal Moritz sta poskrbela, da sta debitantskega režiserja Kumbla obdala z izkušeno ekipo, ki bi mu pomagala: to sta bila zlasti kamerman Theo Van De Sande in montažer Jeff Freeman. "Pomagali smo mu preskočiti nekaj ovir, razložili smo mu na primer kako se lahko premika kamera ter druge tehnične podrobnosti snemanja prizorov. Kar pa zadeva delo z igralci, je bil sijajen," pripoveduje Fottrell. Moritz pravi: "To je že moj sedmi film, ki ga delam z debitantskim režiserjem. Ne bi mogel delati z bolj usposobljenim, inteligentnim in zagnanim režiserjem, kot je Richard Kumble. Natanko ve, kaj hoče." Kumble pripomni: "Tri tedne pred začetkom snemanja se nisem hotel udeležiti kakšne delavnice o snemanju filmov. Moji producenti so pač vedeli, da potrebujem močno ekipo. To je tako, kot če si predsednik ZDA. Če imaš krasno osebje, bo tvoje predsedovanje krasno. Če je osebje zanič, si v hudih škripcih."

Scenografija in lokacije

Čeprav je dogajanje Podlih iger postavljeno v sodobnost, se je scenograf Jon Gary Steele vseeno želel pokloniti izvirnemu romanu. Notranjost Valmontovega domovanja ima denimo francoski pridih. "Večinoma se zgodba dogaja v New Yorku, a ko vstopite v hišo Valmontovih, sem v vas želel vzbuditi občutek, da vstopate v pariško plesno dvorano," pojasnjuje. Dvojnost je poudaril tako, da je stenam, slikarijam in drugim umetninam dal starinskih pridih, pohištvu pa bolj sodobnega. "Nisem si želel, da bi bil en del filma videti bolj starinski, drugi pa sodoben. Hotel sem, da bi občinstvo vedelo, da gledajo kostumsko dramo, ko pa bi se razgledalo po prostoru, bi vseeno spoznalo, da gre za nekaj sodobnega. Valmonti so bogataši modre krvi in svetovni popotniki, zato sem v scene vtaknil vsega po malem. V New Yorku je ogromno francoskih stavb. Prav nič nenavadnega ni tam najti ljudi, ki živijo v podobnih stanovanjih kot junaki filma." Zunanje pročelje Valmontove hiše so posneli pred ogromnim francoskim dvorcem na 79.ulici in Peti aveniji, v katerem je danes Ukrajinski inštitut Amerike. Dvorec so v francoskem gotskem slogu zgradili leta 1898 iz apnenca. Na Steelovo presenečenje je bila njegova notranjost presenetljivo podobna tisti, ki jo je sam oblikoval kot filmsko scenografijo Valmontovega stanovanja. Celo dimenzije sob so bile podobne. Spalnici Kathryn in Sebastiana sta bili precej sodobni. "Na Kathrynini spalnici je nekaj francoskega, vključno s francosko posteljo. Zdela se mi je hladnokrvna ledena princesa, zato sem sobo pobarval v zelo hladnih tonih srebrne in modre barve in uporabil kristale, tako da je vse okrog nje nekako hladno. Vedno se mi je zdela hladen, preračunljiv lik. To sem hotel poudariti, a vseeno ob tem nisem pozabil, da je mlada in sledi trendom." Tudi Sebastianova soba je v temačnih rjavih tonih, kar naj bi se ujemalo z njegovo mračno osebnostjo. "Barve v njegovi sobi prehajajo iz temnejše v svetlejše. To je zelo gledališko. Celotna družina se mi je pravzaprav zdela zelo teatralna, zato sem Kathrynino posteljo in Sebastianovo sobo oblikoval zelo gledališko. Zdelo se mi, da sta tako ali tako igralca v lastni življenjski igri." Temne barve je Steele uporabil v celotnem filmu, saj gre konec koncev za tragedijo. "Nisem želel, da bi ljudje mislili, da gre za najstniški, razposajeni film, čeprav v njem nastopajo mladi igralci. Temu pač ni tako. Vse je zelo tragično, na koncu praktično vsi izgubijo. Bistvo vsega je manipulacija, kako doseči željeno z izkoriščanjem in zlorabljanjem drugih ljudi." V stanovanju Ceciline družine Caldwellovih se je v zelo resnem prizoru pošalil vizualno: "To stanovanje naj bi bilo pravo nasprotje Valmontovega. Oboji imajo na tone denarja, ampak Valmonti so modre krvi, Caldwellovi pa so malce nouveau riche. V eni ključnih scen je gospa Caldwell zgrožena, ker njena hči ljubimka s temnopoltim fantom. Gospa Caldwell je prava rasistka. Povsod okrog nje pa lahko vidimo afro-ameriško umetnost - na stenah, mizah, itd."

O igralcih

SARAH MICHELLE GELLAR (Kathryn): odločna in uspešna sta besedi, ki jo najbolje opišeta. Veteranka v nastopih na televiziji, gledališču in filmu sedaj nastopa v lastni televizijski nadaljevanki, priljubljeni tako pri kritikih kot pri občinstvu - seveda gre za Izganjalko vampirjev. Nastopa že 15 let, kar je dolgo obdobje za žensko pri dvaindvajsetih. Med njenimi filmi so Funny Farm, Over the Brooklyn Bridge in High Stakes. Leta 1994 je prejela nagrado emmy za vlogo v nadaljevanki All my Children. Istega leta je nastopila v televizijskem filmu Invasion of Privacy in v mini seriji A Woman named Jackie. V gledališču je nastopila v Jake"s Women ter The Widow Claire. Igrala je v Kriku 2 in Vem, kaj ste zakrivili lansko poletje. Rojena je v New Yorku, sedaj pa živi v Los Angelesu.

RYAN PHILLIPPE (Sebastian): lani je nastopil v filmu o dozorevanju Grega Arakija Nowhere, pa v Homegrown ter Little Boy Blue. V akcijski komediji Homegrown igra z Billyjem Bobom Thorntonom in Hankom Azario. Upodabljajo tri prijetne kmete, ki se nehote zapletejo z mafijo. Little Boy Blue pa je črna komedija, v kateri igra tudi Nastassja Kinski. Phillippe upodablja mladega moža, ki odkrije grozljivo skrivnost v svoji že tako nesložni družini. Najbolj je znan po vlogi plašnega Gila Martina v White Squall Ridleya Scotta, kjer sta bila njegova soigralca Jeff Bridges in Scott Wolf. Nastopil je tudi v Studiu 54 in Vem, kaj ste zakrivili lansko poletje. Živi v Los Angelesu.

REESE WITHERSPOON (Annette) je nastopila v Pleasantville, Twilight, A Far Off Place, Wildflower, Bear, S.F.W., Fear in Freeway. Debitirala je v The Man in the Moon, pred kratkim pa je končala snemanje filma Election, v katerem nastopa z Matthewjem Broderickom.

SELMA BLAIR (Cecile) trenutno nastopa v nadaljevanki Zoe, Duncan, Jack & Jane o skupini najstnikov, ki okušajo slabosti in radosti življenja na svojem v New Yorku. Po srednji šoli je sanjala o karieri fotografinje, a je začela obiskovati igralske tečaje v konzervatoriju Stelle Adler in se posvetila igranju. Na igralskem tečaju jo je odkril agent in kaj hitro je pričela nastopati v reklamah. V neodvisnih filmih Girl ter Brown"s Requiem, ki bodo kmalu prišli v kino, je odigrala glavni vlogi.

O filmskih ustvarjalcih

ROGER KUMBLE (scenarij/režija) je s Podlimi igriami debitiral kot režiser. Pred tem je napisal scenarije za komedije Butec in butec, Kingpin ter National Lampoon"s Senior Trip. Leta 1993 je napisal in produciral pri kritikih zelo priljubljeno igro Pay or Play o generaciji X, o usmiljenja vredni mulariji, ki se plazi po Hollywoodu v iskanju čarobne formule. V glavnih vlogah sta igrala Jonathan Silverman in Dana Ashbrook. Z igro d-girl je nadaljeval tam, kjer je nehal pri Pay or play, saj sta David Schwimmer in Julie Rosen igrala petindvajsetletnika, ki se morata odločiti, ali se bosta bodla v hollywoodskem poslu ali se posvetila psihi bolj prijaznemu poklicu.

THEO VAN DE SANDE (kamera) je posnel več kot 30 celovečernih igranih filmov, sedem celovečernih dokumentarcev, več kot 45 kratkih filmov, nadaljevanke, glasbene oddaje in reklame. Bil je kamerman pri Vulkanu, Waynovem svetu, Crossing Delancey, Once Around, Miracle Mile ter Blade. The Assault, pri katerem je sodeloval kot kamerman, je dobil zlati globus za najboljši tuji film; Colors Straight Up je bil nominiran za oskarja za najboljši celovečerni dokumentarec. Pred kratkim je v oko kamere ujel Big Daddy z Adamom Sandlerjem.

JON GARY STEELE je bil scenograf pri American History X, Edie & Pen, Final Combination, The Runestone, When the Party"s Over, Little Sister ter Dark Side of Genius. Bil je umetniški vodja pri Ko je Harry srečal Sally, Heart Condition in Warlock. Pri Popolnem spominu je bil dekorater. Sodeloval je tudi pri televizijskih nadaljevankah.