Pisma Sv. Nikolaju

Nikoli ne veš, kdaj pride ljubezen.Seveda ne smeš preveč misliti o njej, ker potem ne pride. Ampak enkrat bo prišla in takrat bo jasno, da je bilo vredno čakati… Maciej Stuhr v filmu Pisma Sv. Nikolaju

Vrsto let so ženske točile solze v družbi Bridget Jones, se na smrt zaljubljale v Hugha Granta in se smejale, čeprav se je v perspektivi štirih porok pojavil tudi pogreb. Zdaj je čas za film Pisma Sv. Nikolaju, v katerem v vrtincu življenja izgubljeni junaki odkrijejo, da je to, kar jih je doletelo, v resnici ljubezen! Na poseben dan v letu se pet žensk in pet moških prepriča o tem, da pred ljubeznijo in prazniki ni mogoče pobegniti. Paweł Małaszyński, Maciej Stuhr, Piotr Adamczyk, Tomasz Karolak, Roma Gąsiorowska, Agnieszka Dygant in Katarzyna Zielińska v najbolj romantični uspešnici leta pokažejo, kako je treba ljubiti.

O čem govorijo Pisma Sv. Nikolaju?

»Film Pisma Sv. Nikolaju govori o ljubezni, o tem, da je dobro in lepo imeti ljubljeno osebo, ki bo, ne glede na vse, vedno poleg nas. Pogosto ne dovolimo, da bi ta potreba prišla do izraza. V glavi se nam valijo pomembne zadeve, ki pa se na koncu izkažejo za popolnoma nepomembne. Hoteli smo posneti film, ki bi povezal čudovito romanco, res zabaven humor in tisto prijetno toplino, ki jo občutimo, ko smo srečni.«

Iza Łopuch, producentka filma

»V tem filmu poskušamo pokazati določeno dvoumnost. Pripovedujemo o zvezah med ljudmi, ki seveda niso preproste in kaj hitro lahko nekoga izgubimo. Ta film na zelo rahločuten način kaže, da je sreča minljiva in da je treba zanjo skrbeti.«

Agnieszka Dygant

»To je scenarij, ki so ga avtorji dolgo pilili in to se vsekakor vidi, jaz to čutim, ko izgovarjam besedilo. To bo ganljiv, smešen in moder film.«

Tomasz Karolak

»Vsak od vas bo gotovo našel svoj najljubši par in peripetije, s katerimi se bo lahko istovetil. Upam, da boste iz kina odšli dobro razpoloženi, obkroženi z romantično toploto«.

Katarzyna Zielińska

»Scenarij za ta film mi je bil zelo všeč in takoj sem vedel, da hočem sodelovati v tem projektu. Ob branju scenarija sem se raznežil, smejal in malo so se mi celo zarosile oči«.

Paweł Małaszyński

Zanimivosti s snemanja

Zima nikakor ni šla na roke oblikovalcem filma Pisma Sv. Nikolaju. Na filmsko prizorišče je morala tako stopiti kinematografska čarovnija in posebni stroji za proizvajanje umetnega snega. Ekipa Pisma Sv. Nikolaju je tako začela mrzlično zasneževati gozd v narodnem parku Kampinos ter ulice Varšave. Prava ironija usode pa je, da je bila še nekaj dni pred začetkom snemanja vsa Poljska prekrita s pravim snegom…

Pravi izziv za ekipo so bili prizori, ki so jih snemali v priljubljenem trgovskem središču. Filmska ekipa je film lahko snemala izključno ponoči, seveda pa je snemala prizore, v katerih dogajanje poteka na zelo živahen predbožični dan. Na prizorišču snemanja je takrat vladalo pravo praznično vzdušje in huda zmešnjava. Kasia Bujakiewicz je kot snežinka pela „Santa Claus is coming to town”, Tomek Karolak in Roma Gąsiorowska sta v prelepih prazničnih kostumih Božička in Božičke zabavala preko 150 otrok in 300 odraslih statistov, ki so igrali Varšavčane, ki hitijo po prazničnih nakupih.

Čarobno ozračje praznikov je bilo zlasti opazno v prizorih, ki so jih snemali v agenciji za prireditve, ki jo vodi Vlado oziroma Paweł Małaszyński. Marija, Božički, sneženi možje, trije kralji, pingvini, jelenčki in vsi drugi praznični liki so postopali po hodniku agencije. Za izjemne kostume več kot 100 statistov je poskrbela Magdalena Biedrzycka.

O filmu

»Film Pisma Sv. Nikolaju je zbirka pripovedi z romantičnim konceptom, toda kljub temu znanemu žanru nisem želel posneti še enega filma, ki bi skušal biti definicija kot denimo: “danes se imejmo pa vsi noro radi, ker je božič”. Gre za (ne)navaden življenjski preplet lepega in žalostnega, spet neobvladljivega, globokega, v ljudeh, ki poskušajo s tem neobvladljivim v sebi obračunati, tako ali drugače. Želel sem posneti film o resničnih ljudeh z resničnimi čustvi, v resničnih zgodbah, ki jim en prelep, čarobni božični dan spremeni življenja za zmeraj. Upam, da mi je to tudi uspelo.«

Mitja Okorn, režiser

«Ena od najprijetnejših stvari v življenju je narediti nekaj, o čemer si dolgo razmišljal, s čimer si zelo zadovoljen in na kar si celo malo ponosen. Pisma Sv. Nikolaju so zame tako doživetje. To je film, ki bi si ga šla z veseljem pogledat. Sama, s prijateljico, s fantom, s prijatelji ali z mamo na dekliško popoldne. V kino gremo med drugim zato, da bi junaki velikega zaslona izpolnjevali naše sanje o doživetju velike ljubezni, prijateljstvu, izpolnitvi, zadovoljstvu. Radi se nasmejimo in potočimo solzo, zaradi česar se potem vneto opravičujemo, ampak zahvaljujoč temu nam je vendar nekako lažje, počutimo se srečnejši. In spet imamo moči, da bi sanjarili. Mislim, da imajo „Pisma” moč, da izboljšujejo počutje. To tudi želim vsem gledalcem.«

Iza Łopuch, producentka

«Zakaj sem posnel film Pisma Sv. Nikolaju? Všeč mi je bil scenarij, premamili so me možnost sodelovanja z dobrimi igralci in zanimivi pogoji produkcije. Poleg tega me je ambiciozni in zanesenjaški režiser Mitja Okorn prepričal, da imamo priložnost narediti sijajen film. Verjel sem mu in zdaj imamo „zelo romantično komedijo”. Po mojem mnenju bo film zlahka našel svoje privržence.«

Marian Prokop, snemalec

«Redko izbiram filmske projekte, pri katerih moram oblikovati sodobne kostume, toda film Pisma Sv. Nikolaju je bila ponudba, ki je nisem mogla zavrniti, in velik izziv za kostumografa. Všeč sta mi bila zabaven, inteligenten in večplasten scenarij s pozitivnim nabojem in navdušenje mladega režiserja Mitje Okorna. Kostumi v tem filmu so morali natančno opredeljevati vsakega od likov, saj svoje junake srečamo samo na en dan v njihovem življenju. Gledalec mora preko kostuma takoj razumeti, kdo je določen lik, od kod izvira, kje dela, kakšen je njegov življenjski slog.

Zame in za mojo ekipo je bil največji izziv preobleči lik, ki ga igra Maciej Stuhr, v velikega zimskega sneženega moža. Kostum je moral biti estetski, vesel, zimski, impresiven s svojo velikostjo, hkrati pa je moral igralcu omogočiti normalno funkcioniranje in povezavo s civilnim kostumom. Posledica tega je bila, da se je ubogi Maciej kuhal na snemanju, oblečen v puhovko in kombinezon iz pene in debelega flisa. Toda bil je zelo pogumen in je to prenesel, kot se tudi spodobi za pravega profesionalca.«

Magdalena Biedrzycka, kostumografka

Najbolj romantični junaki leta

Doris (Roma Gąsiorowska) – samka v velikem mestu: ima celih 30 let, kot jo opominja ljubeča družina! Ni še poročena in po navadi se zjutraj zbudi sama, toda to je ni spremenilo v obupanko, ki se meče okrog vratu vsakemu moškemu, ki ga sreča. Nasprotno, tako kot Bridget Jones verjame, da jo nekje čaka polovica pomaranče in da se v velikem mestu ne zgodi le seks, ampak tudi prava ljubezen.

Nikolaj (Maciej Stuhr) – moški s preteklostjo: je romantik, ki spretno in z očarljivostjo Hugha Granta osvaja ženske predvsem na valovih radia! Kajti v življenju… mu to ne gre tako dobro. Njegova največja aduta sta samoironičen smisel za humor in globok moški glas, ki buri domišljijo vanj zaljubljenih poslušalk.

Vlado (Paweł Małaszyński) – 35-letnik s fantazijo: mnogi moški bi hoteli imeti njegovo prodornost in brezbrižen odnos do življenja. Njegova očarljivost deluje na ženske kot afrodiziak. Presenetiti zna z nevsakdanjim predlogom, v restavracijah pa vedno plača za oba. Toda nobeni ženski še ni uspelo, da bi ga ukrotila. Se bo končno našel kdo, ki bo odkril ključ do njegovega srca?

Mel Gibson (Tomasz Karolak) – šarmantni silak: s testosteronom nabit ljubitelj življenja in oboževalec ženske lepote. Ars amandi obvlada kot malokdo. Ta nesramno čedni Don Juan zna zapeljati z enim pogledom (ponavadi v dekolte). Ostaja pa vprašanje, ali mu bodo narcistična nagnjenja dovolila ustvariti dolgotrajno zvezo.

Štefan (Piotr Adamczyk) – brezmejno zaljubljen: je prezaposlen psiholog, ki kot Umazani Harry hiti na pomoč vsemu svetu. Nekega dne en dogodek poruši njegov mir in ga pripelje do izbruha. Česa je sposoben moški, ko se bojuje za ljubezen ženske svojega življenja? Nekaj je jasno - čustva bodo prekipevala.

Karina (Agnieszka Dygant) – »desperate housewife«: Zelo energična Štefanova žena, ki je prepričana, da je ljubezen kot zrak in bi morala vedno biti na dosegu roke. Toda kaj naj stori, ko mož več časa posveča svojemu zahtevnemu delu kot ženski svojih sanj? Ali je romanca brez ljubezni že prevara?

Marjeta (Agnieszka Wagner) – idealna ženska: bolestno popolna, hladna kod led in brezbrižna direktorica radia. Poveljuje podjetju in možu Vojmirju, enako angažirano in brez možnosti nasprotovanja. Jo lahko kaj vrže iz ravnotežja? Zdi se, da ne. Toda izkaže se, da vendarle, kajti celo ledena kraljica v srcu nosi veliko potrebo po ljubezni.

Vojmir (Wojciech Malajkat) – ljubezen v vlogi copate: na videz idealen mož. Miren, strpen, moder. Povrhu se spozna na vina in svoji ženi nikoli ne reče „ne”. Dolgčas. Toda tudi največja copata zna, na svoje presenečenje, stopiti iz togih okvirov rutine, ko nekaj ali nekdo v njem zbudi globoko skrita hrepenenja in čustva.

Betty (Kasia Zielińska) - sanjska ženska: kjerkoli se pojavi lepa in čudovita Betty, nase prikuje poglede vseh. Lahko bi imela vsakega moškega, toda zanjo je najpomembnejši skrivnostni Kazik. Kdo je moški, za katerega je sklenila spremeniti vse svoje življenje?

Larva (Kasia Bujakiewicz) – nesojena družica: bila bi dobra družica, ko bi se le njena najboljša prijateljica Doris poročila. Larva prijateljici pričara prekrasne vizije uspešne zveze. Nikoli se ne preda in kadar le more, spodbuja v velikem mestu izgubljeno prijateljico; njen sprevržen smisel za humor deluje na Doris bolje kot protistresna maska.

O režiserju

26. januarja 2005 je bil celovečerni film Tu Pa Tam (»Here And There«) režiserja Mitje Okorna premierno predvajan v Sloveniji in v Angliji na Sunderlandskem filmskem festivalu. Ne samo da ga je film vpeljal kot enega najbolj vročih mladih režiserjev TU v Sloveniji in TAM v tujini, temveč se mu je z njim izpolnila ena največjih želja in je bil najboljše darilo za njegov 24. rojstni dan.

Do takrat je že posnel dva dokumentarna filma o skejtanju Not sponsored in Not sponsored 2, v katerih je združil veselje do skejtanja in ustvarjanja filmov ter do režiranja številnih videospotov. Prvi spot je bil spot skupine Los Ventilos za njihovo pesem 2000, nadaljeval pa s spoti za skupine Backstage, Select, Kosta, Kocka, Bohem, Elvis Jackson in C.R.A.S.H. Asistiral in učil se je pri nekaterih najboljših slovenskih režiserjih TV oglasov, glasbenih videospotov in celovečernih filmov, kot sta Ven Jemeršič in Peter Bratuša. Vendar tudi to za hiperaktivnega režiserja ni bilo dovolj: organiziral je nekaj koncertov in dogodkov (med drugim skejtarsko srečanje Razstur) in se preizkusil v vlogi novinarja za internetni časopis. Tako je imel priložnost spoznati in intervjuvati zvezde, med drugimi ameriškega režiserja Paula Thomasa Andersona.

Njegov talent ni ostal neopažen in Okornov kratki film Be Flexible je dobil nagrado za najboljši kratki film na Filmskem festivalu Motovun na Hrvaškem, film pa je bil nominiran tudi na Mednarodnem filmskem festivalu kratkih filmov SNIFF v Sloveniji. Celovečerni film Tu Pa Tam (Here And There), za katerega je Okorn napisal scenarij, ga produciral in režiral, pa mu je prinesel še večje uspehe in nove priložnosti. Celovečerec je bil narejen skoraj brez denarnih sredstev, kljub vsemu pa je bil predvajan in prikazan po vseh kinematografih v Sloveniji. Predpremierno je bil predvajan na Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu (LIFFe), kasneje pa se je udeležil še mednarodnih filmskih festivalov v Sunderlandu, Torunu, Bradfordu, Pecsu in Dundeeju. Jeseni leta 2005 je film prejel »zlato rolo«, nagrado, ki jo za nadpovprečno število gledalcev podeljuje Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev, saj je postal najbolj gledan slovenski celovečerni film v letu 2005.

Okorn se je dvakrat udeležil Berlinale Talent Campus, poleg tega pa je večkrat tudi poučeval mlade o snemanju nizkoproračunskih filmov in jih spodbujal k snemanju. Poleg filmskih del je zrežiral in napisal scenarije za okoli 30 videospotov. Velik uspeh atraktivnega prvenca in izkušnje z ustvarjanjem videospotov so Okornu ponudile priložnost, da je sodeloval z glasbenimi zvezdami v Sloveniji in tujini. Videospoti za Alyo, Sasha, Omarja, Dan D, Nino Osenar in posebej za Tamoto in Jah Waggie-ja, ki niso bili predvajani samo v Sloveniji, ampak tudi na tujih glasbenih televizijah (tudi na MTV-ju), so prispevali k njegovi razpoznavnosti in vedno novi ustvarjalnosti.

Leta 2007 se je uvrstil med deset evropskih nominirancev za nagrado IYSEY – Young Film Entrepreneur 2007 (mladi filmski podjetnik 2007), ki jo podeljuje British Council. Septembra je tako preživel štirinajst dni v Londonu in Walesu, kjer se je predstavil strokovni žiriji, v kateri so sedeli v svetovnem merilu zelo cenjeni filmski ustvarjalci in podjetniki, kot sta tudi Duncan Kenworthy (produciral je Štiri poroke in pogreb, Notting Hill in Pravzaprav ljubezen) in Chris Auty (kot producent je sodeloval pri filmu Prah Mančevskega, Bertoluccijevih filmih Mali Buda in Plešem sama ter pri filmih Michaela Winterbottoma in Stephena Frya). Kenworthy je za Okorna zapisal, da je bil navdušen nad njegovo nalezljivo energijo in zagonom. »Brez dvoma neverjetno zmožen in podjetniški v sposobnosti, da stvari uresniči, se je Mitja v zelo kratkem času uveljavil kot eden vodilnih slovenskih režiserjev. V njegovem pristopu »To lahko storim – Sledite mi« je čutiti veliko plemenitosti, kar povečuje ustvarjanje resničnih priložnosti za druge mlade slovenske režiserje. Žirija verjame, da ima Mitja talent in osebnost za mednarodni uspeh,« je še zapisal Kenworthy. Okorn se je v desetdnevnem bivanju na Otoku srečal z mnogimi ljudmi z najpomembnejših britanskih filmskih institucij in podjetij (med drugim iz produkcijske hiše RSA, katere lastnik je Ridley Scott, distribucijske hiše The Works, snemalnih studijev Pinewood...)

Jeseni 2007 ga je poljska komercialna televizijska postaja TVN povabila k sodelovanju pri nadaljevanki 39 in pol, kjer je soustvaril scenarij in režiral prvo sezono serije. Nadaljevanko so začeli premierno predvajati 1. marca letos in je imela izredno gledanost – gledalo jo je kar 30 odstotkov poljskih gledalcev, to je 4,5 milijonov Poljakov. Kot gledalci so bili tudi producenti nadaljevanke nad njegovim delom navdušeni, zato je s septembrom 2008 prevzel tudi režijo 2. sezone serije, pa tudi sicer je dobil še precej ponudb za ustvarjanje na Poljskem. 2. sezona nadaljevanke 39 in pol je doživela premiero marca 2009 in spet doživela rekordno gledanost.

Mitjo Okorna so kot eno najbolj vročih režiserskih imen, ki krojijo sedanjost in prihodnost evropskega filma, predstavili v 1677. številki mednarodne filmske revije Screen International, ki je izšla 6. februarja. Priznani britanski producent Duncan Kenworty ga je v članku primerjal z režiserjem Trainspottinga, Britancem Dannyjem Boylom, čigar zadnji film Revni milijonar je za šalo pometel s konkurenco in nabral že čez osemdeset mednarodnih filmskih nagrad (med njimi osem oskarjev, sedem nagrad BAFTA in štiri zlate globuse). Kenworthy je za Screen International še povedal, da sta Boylov film Trainspotting in Okornov Tu pa tam primerljiva po »odlični pripovedni energiji in nenehni inovaciji«. Dodal je še, da bi Okorn po njegovem mnenju lahko uspel tudi v Veliki Britaniji, saj ima za to vse atribute: odlično govori angleško, ve, kako najbolje izkoristiti vložena sredstva v film in - najboljše od vsega: je na razpolago – za zdaj!

Okorn že od leta 2005 piše scenarij za svoj drugi celovečerni film Član, ki ga bo, povzetega po resnični zgodbi, tudi sam režiral in soproduciral. Film je sedaj v fazi predprodukcije. Igralsko ekipo sestavljajo igralci iz področja celotne bivše Jugoslavije, avtorska in tehnična ekipa pa prihaja tako iz območja nekdanje Jugoslavije kot tudi iz Poljske.